Ministrstvo za pravosodje je Varuhu človekovih pravic 28. 1. 2008 v pregled poslalo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu- ZOdvB in zaprosilo, da morebitne predloge in pripombe posredujemo najkasneje do ponedeljka 4. 2. 2008, da bi predlog zakona lahko pravočasno posredovali v obravnavo Vladi Republike Slovenije.
Varuh človekovih pravic RS je ministrstvo opozoril, da je čas, namenjen za posredovanje pripomb pred obravnavo v vladi, odločno prekratek, da bi omogočil temeljito preučitev gradiva in pripravo ustrezno argumentiranih stališč.
Ob tem smo se vprašali, ali bo predlog zakona sploh deležen kakšne od oblik javne razprave, saj ga kot predpis, ki je v pripravi, nismo zasledili niti na spletnih straneh ministrstva za pravosodje niti ministrstva za javno upravo. To pa je v nasprotju s predlogi varuha glede nujnosti sodelovanja strokovne in druge zainteresirane javnosti pri sprejemanju predpisov. Te zahteve smo predstavili tudi v letnem poročilu Državnemu zboru, stališče pa je podprla tudi vlada v svojem odzivnem poročilu k rednemu letnem poročilu varuha za leto 2006, ko je navedla »da se zaveda velikega pomena, ki ga ima sodelovanje državljanov v postopkih sprejemanja predpisov« ter da »aktivna vključitev državljanov v najzgodnejši fazi priprave predpisov prispeva k večji kvaliteti sprejetih odločitev in boljši uveljavitvi le-teh (mnenje Vlade RS k dvanajstemu rednemu letnemu poročilu varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2006, stran 5). Vključevanje javnosti v postopek sprejemanja predpisov so podprli ob obravnavi tega letnega poročila tudi poslanci DZ iz različnih poslanskih skupin.
Varuh človekovih pravic RS pričakuje, da bo v skladu s priporočili vlade omogočena ustrezna razprava o tem predlogu zakona, saj ni mogoče zanikati, da zakon o odvetništvu zadeva poleg odvetnikov tudi širok krog državljanov.
Zaradi kratkega časa smo se v odgovoru ministrstvu omejili le na določbe predloga, ki vključujejo tudi Varuha človekovih pravic RS. Predlagane spremembe določil o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških pripravnikov in odvetniških kandidatov predvidevajo vključevanje varuha človekovih pravic v postopek imenovanja članov oziroma predstavnikov disciplinskih organov. Poleg tega se določa možnost uvedbe disciplinskega postopka tudi na predlog varuha človekovih pravic, ki ima tudi možnost vložitve pritožbe zoper odločitve disciplinskih komisij.
Navedenim predlaganim spremembam odločno nasprotujemo, saj ne upoštevajo ustavne vloge Varuha človekovih pravic RS, kot jo opredeljuje 159. člen Ustave RS. Njegova ustavna funkcija je varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznikov v razmerju do državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (v nadaljevanju: organi). Varuh človekovih pravic je posebna ustavna institucija, ki ne sodi ne v izvršilno, ne v sodno in ne v zakonodajno vejo oblasti. Predlagane rešitve, ki se nanašajo na Varuha človekovih pravic, presegajo ustavni okvir njegovega delovanja, saj ne more razširiti obsega svojega delovanja na organe ali posameznike, ki niso zajeti v 159. členu ustave. Odvetništvo kot del pravosodja je samostojna in neodvisna služba. Ker odvetniki ne morejo biti nosilci javnih pooblastil, vključevanje Varuha človekovih pravic v obravnavanje njihove disciplinske odgovornosti ne more biti v njegovi pristojnosti.
Predlagana pravna ureditev disciplinske odgovornosti odvetnikov posega tudi v neodvisnost in nepristranskost Varuha človekovih pravic, saj naj bi bil udeležen pri odločanju organov, katere v skladu s svojo ustavno vlogo lahko tudi nadzira. Pri tem ni pomembna sama nepristranskost, pač pa tudi videz nepristranskosti. Varuh človekovih pravic zato ne more in ne sme sodelovati v postopkih, ki bi jih kasneje lahko obravnaval na podlagi pobud prizadetih državljanov.
Ministrstvu smo predlagali, da v skladu s tem predlog zakona popravi in o novem predlogu zagotovi ustrezno razpravo.
