Pobudnik nas je seznanil, da je Okrajno sodišče v Novem mestu v zapuščinskih zadevah opr. št. D 45/2012 in opr. št. D 218/2012 na naroku 10. 6. 2014 zapuščinsko obravnavo zaključilo in sklenilo, da sklep o dedovanju izide pisno. Kljub temu sklepov dediči tudi pol leta kasneje niso prejeli, zato je pobudnik na to opozoril Varuha in prosil za posredovanje.  

Predsednica Okrajnega sodišča v Novem mestu je na našo poizvedbo pojasnila, da po pregledu obeh spisov ugotavlja, da so sodnikove navedbe glede zapletenosti postopkov sicer korektne, ne strinja pa se s stališčem sodnika, da sodišče z dosedanjo neizdajo sklepov ni prekoračilo nobenega roka, določenega z veljavnimi procesnimi predpisi. Menila je tudi, da bi sodnik moral po zaključku postopka v najkrajšem možnem času pridobiti zatrjevane manjkajoče podatke in izdati sklep o dedovanju v roku 30 dni oziroma bi moral biti le-ta, upoštevajoč zapletenost zadeve, izdan v skrajnem roku 90 dni, kar bi bilo še sprejemljivo. Če bi sodnik ugotovil, da potrebnih podatkov ne more pravočasno pridobiti, pa bi moral obravnavo začeti znova (292. člen Zakona o pravdnem postopku).

Predsednica sodišča je sodniku odredila, da mora sklepa v navedenih zadevah izdelati nemudoma in da morata biti odpravljena strankam v roku enega tedna. Predsednica je ob tem navedla, da bo poročilo sodnika z njenimi ugotovitvami vloženo tudi v sodnikov osebni spis. To pomeni, da se bo očitna prekoračitev roka upoštevala tudi pri ocenjevanju sodnika oziroma oceni sodniške službe. V skrajnem primeru lahko (tudi) to vodi do ugotovitve personalnega sveta, da sodnik ne ustreza sodniški službi, kar v primeru potrditve takšne ocene s strani sodnega sveta pomeni prenehanje sodniške funkcije konkretnega sodnika.

Vsekakor smo se strinjali s predsednico sodišča, da sodnikova pisna in ustna pojasnila nikakor ne opravičujejo nedopustne zamude pri izdaji sklepov in ugotavljamo, da je prav posredovanje Varuha pospešilo sodni postopek. Zato smo pobudo šteli za utemeljeno. 6.8-8/2013