Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, upokojeni odvetnik, s pobudo, ki jo je vložil v zvezi s pravdno zadevo, ki se je na Okrožnem sodišču v Krškem vodila pod opr. št. Pg 27/2009, in v kateri je kot odvetnik zastopal tožečo stranko. Navedel je, da je navedeni pravdni postopek do izdaje prve sodbe tekel korektno, v nadaljevanju pa povsem nezakonito. Na nepravilnosti ga je opozorila nekdanja stranka v mesecu avgustu 2013, saj se je sam upokojil v novembru 2011. Nekdanji stranki je pomagal s sestavo dopisov, v katerih je nekdanja stranka pobudnika zlasti izpostavila, da od 1. 2. 2010, ko je njen pooblaščenec prejel drugo sodbo (sodbo s polno obrazložitvijo, op.p.), pooblaščenec in ne stranka sama, nista prejela nobenega sodnega pisanja več. Varuha je prosil za ukrepanje v okviru pristojnosti ter za oceno ravnanj razpravljajoče sodnice.

Varuh je v zvezi z obravnavano zadevo Okrožno sodišče v Krškem zaprosil za posredovanje pravdnega spisa opr. št. Pg 27/2009 zaradi vpogleda v spis. Na podlagi razpoložljivih podatkov, ki nam jih je posredoval pobudnik in podatkov, ki jih je Varuh pridobil na podlagi vpogleda v predmetni pravdni spis, je Varuh ugotovil, da je Okrožno sodišče v Krškem v tej pravdni zadevi izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, opr. št. Pg 27/2009 z dne 25. 8. 2009 (list. št. 17-19), zoper katero je tožena stranka 9. 10. 2009 vložila pritožbo (pravilno: napoved pritožbe) in hkrati z njo tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Na tej podlagi je sodišče s sklepom z dne 22. 10. 2009 toženo stranko pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Tožena stranka je svoj predlog dopolnila 30. 10. 2009 , 16. 11. 2009 pa je sodišče prejelo vlogo pooblaščenca tožeče stranke za potrditev pravnomočnosti sodbe Pg 27/2009 z dne 25. 8. 2009. Sodišče je nato 26. 11. 2009 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za taksno oprostitev ne ugodi. Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila pritožbo, ki je bila skupaj s pravdnim spisom 24. 12. 2009 posredovana Višjemu sodišču v Ljubljani. Slednje je pritožbo s sklepom, opr. št. I Cpg 1145/2009 z dne 12. 1. 2010, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Za tem je Okrožno sodišče v Krškem izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, ki je bila 1. 2. 2010 vročena tudi pooblaščencu tožeče stranke. Zoper sodbo s polno obrazložitvijo je tožena stranka 16. 2. 2010 vložila pritožbo, katero je po skoraj treh letih umaknila, sodišče pa je 7. 1. 2013 odredilo, da se potrdi pravnomočnost sodbe s polno obrazložitvijo na dan 17. 2. 2010.

Na podlagi razpoložljivih podatkov, ki nam jih je posredoval pobudnik in podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi vpogleda v citirani pravdni spis, je Varuh ugotovil, da obstajajo razlogi, ki bi lahko bili predmet službenega nadzora nad delom sodnika. Tako se nam je zlasti zastavilo vprašanje pravilnosti potrjevanja pravnomočnosti sodne odločbe, vprašanje potrebnosti izdelave sodbe s polno obrazložitvijo in vročanja le te strankam, vprašanje pravilnosti postopanja sodišča v zvezi z neplačano sodno takso za napoved pritožbe, kakor tudi vprašanje pravilnosti popravljanja pomot na sodbi.

Predsednici Okrožnega sodišča v Krškem (predsednica sodišča) je Varuh tako posredoval predlog, da se opredeli do naših ugotovitev in nam posreduje svoje stališče, in hkrati na podlagi prvega odstavka 79.b člena Zakona o sodniški službi (ZSS) tudi pobudo za opravo službenega nadzora nad delom sodnika v pravdni zadevi opr. št. Pg 27/2009, in sicer v obsegu razlogov, iz katerih je po naši presoji izhajala verjetnost, da opravljeno delo sodnika ni bilo pravilno oziroma strokovno.

Predsednica sodišča se je na predlog in pobudo Varuha odzvala s sporočilom, da je na podlagi prvega odstavka 79.b člena ZSS odredila službeni nadzor nad delom okrožne sodnice (okrožna sodnica) v gospodarski pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Pg 27/2009. Po končanem službenem nadzoru nas je predsednica sodišča seznanila ugotovitvami tega nadzora.

Pobuda, ki jo je Varuh posredoval predsednici sodišča na podlagi prvega odstavka 79. b člena Zakona o sodniški službi, je bila očitno utemeljena. Službeni nadzor je namreč potrdil, da so bile ugotovitve Varuha v obsegu razlogov, ki so po naši presoji utemeljevali opravo službenega nadzora, pravilne. Tako je bilo tudi v okviru službenega nadzora nad delom sodnika v pravdni zadevi opr. št. Pg 27/2009 Okrožnega sodišča v Krškem ugotovljeno:

• da bi moralo sodišče, zato, ker tožena stranka ni plačala takse za napoved pritožbe, potrditi pravnomočnost sodbe opr. št. Pg 27/2009 z dne 25. 8. 2009 (prva sodba), saj je plačilo sodne takse, glede na določila tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), procesna predpostavka;
• da izdelava in vročitev sodbe s polno obrazložitvijo opr. št. Pg 27/2009 (ki je bila izdelana 19. 1. 2010 in strankam odpremljena 29. 1. 2010) ni bila potrebna. V tej zvezi se je predsednica sodišča oprla na poročilo okrožne sodnice z dne 18. 6. 2015, v katerem je ta pojasnila, da je očitno nehote prišlo do pomote in ji je bil spis vrnjen takoj po odpravi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, saj je spis prispel na sodišče 25. 1. 2010, 28. 1. 2010 je bila dana odredba, da se ga vroči odvetniku tožeče in tožene stranke, že 29. 1. 2010 pa je bila odpravljena sodba s polno obrazložitvijo;
• da bi moralo sodišče po tem, ko je prejelo sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1145/2009 z dne 12. 1. 2010, toženo stranko s plačilnim nalogom pozvati, da plača sodno takso za napoved pritožbe in jo opozoriti na posledice neplačila. V tej zvezi je predsednica sodišča ugotovila, da sodišče posebnega poziva glede plačila sodne takse za napoved pritožbe toženi stranki po prejemu sklepa višjega sodišča ni poslalo, po njenem mnenju pa bi ga moralo. Pri tem je predsednica sodišča še navedla, da je bilo iz spisa razvidno, da je bila taksa za napoved pritožbe odmerjena na sami vlogi z dne 9. 10. 2009, medtem ko v spisu naloga za plačilo bi bilo. Hkrati je izpostavila tudi, da so bile stranke na posledico neplačila sodne takse opozorjene v pravnem pouku, resda sicer z besedilom, ki se nanaša na pritožbo in ne na napoved pritožbe. Kot izhaja iz poročila o opravljenem službenem nadzoru pa se je sodna praksa očitno že spremenila, saj o predlogu za oprostitev plačila sodne takse sedaj odločajo strokovni sodelavci oziroma sodelavke in se v izreku sklepa, s katerim se zavrne predlog za oprostitev plačila takse, navede tako znesek kot rok plačila sodne takse;
• da bi sodišče moralo zaradi neplačila sodne takse za napoved pritožbe izdati sklep, da je zaradi neplačane sodne takse šteti, da je napoved pritožbe (oziroma pritožba kot navaja pooblaščenec tožene stranke) umaknjena, vendar tak sklep ni bil izdan;
• da je na z nalepko prelepljeni prvi strani izvirnika prve sodbe sicer pravilno potrjena pravnomočnost te sodbe (to je 13. 10. 2009) glede na prejem sodbe obeh pravdnih strank. Po pojasnilu predsednice sodišča pa je očitno vpisničarka ugotovila, da se v spisu nahaja še sodba s polno obrazložitvijo (na listovni številki 38), zaradi česar je s klavzulo pravnomočnosti opremila to sodbo. Dodatno je predsednica sodišča ugotovila tudi, da »odprava napačno potrjene pravnomočnosti« na list. št. 17 (t.j. prve sodbe), tudi, če je šlo za napačno postopanje, ni bila ustrezna, saj je treba tovrstne pomote popravljati tako, da se njihovo besedilo ne prekriva, opremiti pa jih je treba tudi s podpisom in datumom popravka;
• da je bilo potrjevanje pravnomočnosti prve sodbe preuranjeno in da 17. 11. 2009, ko je bila za to izdana odredba, še niso bili izpolnjeni pogoji za potrjevanje te sodbe, saj je sodišče šele 26. 11. 2009 izdalo sklep glede predloga za taksno oprostitev, ki je postal pravnomočen šele po odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani. Da je šlo na vpisniku za preuranjeno potrjevanje pravnomočnosti je v svojem poročilu navedla tudi okrožna sodnica;
• da bi bilo treba potrditi pravnomočnost prve sodbe z datumom 13. 10. 2009 (glede na to, kdaj sta sodbo stranki prejeli), saj sodišču ni bilo treba izdelati sodbe s polno obrazložitvijo, in da tudi pravnomočnost sodbe s polno obrazložitvijo ni bila pravilno ugotovljena;
• da je bila nepotrebna izdelava sodbe s polno obrazložitvijo in s tem tudi njeno pošiljanje pooblaščencem pravdnih strank, zaradi česar tudi ni bilo potrebno pošiljanje pritožbe. Ker pa je bila sodba s polno obrazložitvijo izdelana in strankam po pooblaščencih tudi vročena, pa bi moralo sodišče tudi pritožbo tožene stranke poslati pooblaščencu tožeče stranke;
• da ni bilo pravilno, da sodišče po 16. 2. 2010, ko je prejelo pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo s predlogom za taksno oprostitev, vse do 7. 1. 2013, ko je prejelo umik pritožbe tožene stranke, s pravdnim spisom opr. št. Pg 27/2009 sploh ni postopalo (pritožbe ni vročilo drugi stranki, ni odločalo o ponovnem predlogu za taksno oprostitev, spisa ni predložilo Višjemu sodišču v Ljubljani). Zato je predsednica sodišča ob ugotovitvi, da je najverjetneje prišlo do tega, da je bil spis po 16. 2. 2010 založen, sprejela poseb(e)n(e) ukrep(e) za spremljanje spisov, ki so v delu, ukrep pa je bil sprejet v izogib morebitni ponovitvi tovrstne situacije;
• dodatno (poleg ugotovitev, ki jih je izpostavil tudi Varuh) je službeni nadzor nad delom sodnika v izpostavljenem primeru pokazal, da prva sodba, ki je bila izdana na podlagi prvega odstavka 496. člena ZPP v skrajšani obliki, nima ustreznega pravnega pouka, saj je v pravnem pouku navedeno, da je zoper sodbo dovoljena pritožba v 8 dneh od prejema pisnega odpravka. Po prvem odstavku 496. člena ZPP, ki je veljal v času obravnavanja izpostavljene pravdne zadeve, je v postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obrazložitev sodbe obsegala (le) navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere so stranke opirale zahtevke, pravni pouk pa je vseboval le pouk o pravici do pritožbe, z navedbo, da bo sodba s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena tega zakona izdelana, če bo stranka napovedala pritožbo. Ker je pravni pouk prve sodbe navajal, da je zoper to sodbo dovoljena pritožba v 8 dneh, po navedbah predsednice sodišča tudi ni bilo presenetljivo, da je pooblaščenec tožene stranke 9. 10. 2009 verjetno iz previdnosti vložil pritožbo zoper to sodbo in ne le napovedal pritožbe, kar bi po tedaj veljavnem ZPP zadostovalo za to, da bi sodišče izdelalo sodbo s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 496. člena ZPP.

Ugotovitve službenega nadzora so tako pokazale, da so bile v gospodarsko pravdni zadevi opr. št. Pg 27/2009 Okrožnega sodišča v Krškem storjene številne (zgoraj izpostavljene) nepravilnosti, med katerimi je po naši presoji okoliščina, da sodišče ni pravilno potrdilo pravnomočnosti prve sodbe, najpomembneje vplivala na položaj tožeče stranke oziroma nekdanje stranke pobudnika. Ker sodišče ni pravilno potrdilo pravnomočnosti prave - prve - sodbe, je bilo tako tožeči stranki zaradi napak pri potrjevanju pravnomočnosti, onemogočeno uveljavljanje njenih pravic, ki bi jih sicer pridobila, če napake pri potrjevanju pravnomočnosti sodne odločbe ne bi bilo. Če bi bila pravilno potrjena pravnomočnost prve sodbe z dnem 13. 10. 2009, bi imela tožeča stranka realno možnost, da bi lahko izpolnitev takšne pravnomočne sodne odločbe uveljavila v za to predvidenem izvršilnem postopku, če nasprotna stranka svoje obveznosti ne bi izpolnila v za to določenem roku. Tako pa je preteklo več kot dve leti od izdaje prve sodbe, ko je sodišče šele na podlagi vloge tožene stranke odreagiralo in potrdilo pravnomočnost sodbe, ki mu je niti ne bi bilo treba izdelati. Zaradi takšnega ravnanja je bila po naši presoji tožeči stranki kršena pravica do sodnega varstva iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter iz prvega odstavka 23. člena Ustave in s tem tudi pravica do sojenja v razumnem roku, ki je bistveni sestavni del pravice do sodnega varstva.

Predsednica sodišča se je za del storjenih napak (da tožeči stranki ni bila vročena pritožba zoper sodbo s polno obrazložitvijo in da sodišče spisa ni posredovalo Višjemu sodišču v Ljubljano) tožeči stranki opravičila že preden se je pobudnik obrnil na nas. Varuh je presodil, da je bil takšen odziv korekten in na mestu, saj drugega v danem primeru v okviru samega (že zaključenega) sodnega postopka ni (bilo) mogoče storiti. Storjenih napak pa po našem mnenju tudi ni mogoče več popraviti na način, da bi za tožečo stranko nastal tak položaj, v katerem bi sicer lahko bila, če napake, ki so bile ugotovljene v službenem nadzoru, ne bi bile storjene. Tako bo morebitno odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je stranka utrpela zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, prizadeta stranka uveljavljala le v ustreznem (novem) sodnem postopku.

Varuh je upoštevaje že navedeno, ugotovil, da je bila pobuda za začetek postopka utemeljena in je bila med drugim tudi podlaga za to, da je Varuh na podlagi 79.b člena ZSS vložil pobudo za opravo službenega nadzora. Ta je bila tudi utemeljena, še pomembneje pa je, da so bili na podlagi opravljenega službenega nadzora sprejeti ustrezni ukrepi za odpravo vzrokov za neustrezno kakovost in strokovnost dela (tretji odstavek 79.a člena ZSS). Pričakujemo, da bodo vsi sprejeti ukrepi vplivali na le na kakovost in strokovnost dela konkretne okrožne sodnice, pač pa bodo pozitivno vplivali tudi na izboljšanje kakovosti in strokovnosti dela Okrožnega sodišča v Krškem kot celote. 6.0-68/2014