Slovenski varuh človekovih pravic ima v primerjavi z evropskim ombudsmanom precej širša pooblastila, saj se slednji ukvarja predvsem z napakami evropske administracije oziroma s transparentnostjo organov Evropske unije, medtem ko se slovenski varuh ukvarja tudi z vprašanji, ki so pomembna za pravno in socialno varnost državljanov, je na predavanju o delu in pristojnostih evropskega ombudsmana povedal namestnik slovenskega varuha človekovih pravic Jernej Rovšek.
Tako med pristojnosti slovenskega varuha človekovih pravic ne sodi samo nadzor oblasti in državnih institucij oziroma varovanje pravic na področju pravilnega in korektnega ravnanja oblasti v razmerju do posameznika, ampak, kot že rečeno, tudi zagotavljanje pravne in socialne varnosti. Med drugim lahko slovenski varuh daje tudi pobude za spremembe določenih zakonov in ustavne pobude, je poudaril Rovšek in dodal, da ima ombudsmane s podobnimi pooblastili tudi večina držav v tranziciji, "saj se je pokazalo, da so potrebe predvsem zaradi slabe urejenosti predpisov in zakonodaje v teh državah širše". Iz slabe urejenosti predpisov namreč izhaja cela vrsta nepravilnosti, ki jih je potrebno odpraviti na sistemski ravni in ne šele na ravni posameznika oziroma njegove pritožbe, je pojasnil.
Po drugi strani se evropski ombudsman, ki ima pristojnosti v vseh državah EU, ukvarja z napakami administracije, na primer s počasnostjo in slabim delom upravnih organov, pa tudi z odnosom do strank. EU je svojega ombudsmana ustanovila z maastrichtsko pogodbo, delati je začel leta 1995, pristojen pa je samo za delo organov EU in ni nadrejen nacionalnim ombudsmanom, kot mislijo mnogi, je pojasnil Rovšek, ki se mu sicer sodelovanje evropskega in nacionalnih ombudsmanov zdi zelo pomembno.

Evropski ombudsman zadeve, za katere ni pristojen, odstopi nacionalnim varuhom, če so ti zanje seveda pristojni, drugače pa je postopek pri njem precej administrativen. Tako namreč najprej vse zadeve oziroma pritožbe, ki jih prejme, preveri in zadeve, za katere ni pristojen, izloči, je povedal Rovšek in ob tem postregel s podatkom, da se v tej fazi izloči kar 80 odstotkov prejetih zadev. Ena od značilnosti evropskega ombudsmana je tudi, da precej pritožb dobi s strani pravnih (torej podjetij) in ne toliko fizičnih oseb, med drugim pa se ukvarja tudi z izenačevanjem obeh spolov pri upokojevanju, je dodal.

Za slovenske državljane se po vstopu v EU na področju varovanja človekovih pravic ne bo veliko spremenilo, saj se bomo glede kršitev pravic še vedno obračali na slovenskega varuha, za kršitve v odnosu z organi EU pa na evropskega ombudsmana. Kot je še povedal Rovšek, EU kot enega od problemov pri delu varuhov vidi pomanjkanje oz. neobstoj pristojnosti do zasebnega sektorja, zato se zavzemajo, da bi ustanovili tudi organ, ki bi bil pristojen tako za javni kot zasebni sektor.