Varuh človekovih pravic je v sodelovanju z avstrijskim Inštitutom za človekove pravice Ludwig Boltzmann v ponedeljek, 26.6., v Državnem zboru RS predstavil projekt Soočimo se z diskriminacijo. Namen projekta je predvsem ustvariti priložnost za razpravo o vprašanjih povezanih z diskriminacijo in priložnost za izmenjavo izkušenj, za razpravo o že uveljavljenih dobrih rešitvah in za razmislek o možnih izboljšavah in uvajanju novih pristopov. V ta namen se bo v naslednjih sedmih mesecih zvrstila serija seminarjev in delavnic namenjenim različnim ciljnim skupinam in različnim oblikam diskriminacije. Nekatere bodo namenjene širšemu, druge ožjemu občinstvu, na vseh pa bo skupni imenovalec beseda sodelovanje.
Varuh želi k sodelovanju pritegniti zlasti predstavnike oblasti in zaposlene v državnih organih, v organih lokalne samouprave in nosilce javnih pooblastil. Torej tiste, ki se s pojavi diskriminacije soočajo in se morajo nanje kot oblast ustrezno odzivati, tako kot jim to nalaga pravni red.
Tudi Barbara Cohen, samostojna pravna svetovalka za področje diskriminacije, je poudarila, da je med najpomembnejšimi dosežki boja proti diskriminaciji v Veliki Britaniji zakon, po katerem so vse državne institucije pravno zavezane, da v svojem delovanju stremijo k spodbujanju enakopravnih možnosti in dobrih odnosov med ljudmi iz različnih rasnih in etničnih skupin. »Vedno smo vsi za demokracijo, ampak…. Ta »ampak« je odveč, je tista meja, kjer prehajamo od resničnega zavzemanja k namišljenemu zavzemanju za enakopravnost«, je uvodoma poudaril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.
Direktor Inštituta za človekove pravice Ludwig Boltzmann iz Dunaja, Hannes Tretter, je nadaljeval, da sta svoboda posameznika in zavzemanje za enakost glavna dosežka evropskega razsvetljenstva in da se ne izključujeta, pač pa sta predpogoj za obstoj tako enega kot drugega. Pri vprašanjih soočanja z diskriminacijo ne gre za vprašanje sočutja do prizadetih, ne gre le za vprašanje vesti in etike. Gre za vprašanje človekovih pravic, ki so zavarovane s pravom. Poudariti je treba, da zapoved enakega obravnavanja tu ni le zaradi žrtev. Tudi ni tu le zato, ker je lahko že jutri diskriminiran kdorkoli izmed nas. Pri diskriminaciji gre za temeljno družbeno vprašanje, za vprašanje izkoriščenosti vseh potencialov v družbi in za vprašanje njene učinkovitosti.
Zato je ena od najpomembnejših ugotovitev, da prepoved diskriminacije ni vprašanje poskusa reševanja »problema«, ki ga imajo zaradi diskriminacije ljudje, ki so prizadeti. Diskriminacija ni le njihovo vprašanje. Oni niso problem, s katerim bi se morali ukvarjati. Diskriminacija je naš skupen problem in mi sami s svojimi predsodki in včasih nezavednimi strahovi smo njegov del. Vzroki za diskriminacijo, njene včasih težko prepoznavne pojavne oblike, praktične težave pri zagotavljanju pravnega varstva in vprašanje odstranjevanja njenih posledic, vse to je del tega večplastnega pojava. Andres Delgado, nekdanji generalni sekretar Švedskega ombudsmana proti etnični diskriminaciji, je poudaril, da diskriminacija ni le stvar manjšine, kot je morda videti na prvi pogled, temveč se z njo sooča večina od nas. Prav zato je sistematično odpravljanje diskriminacije poglaviten del integracije drugačnosti v družbi.
Prizadevanja za odpravo diskriminacije nikakor ne pomenijo le zagotavljanja učinkovitosti pravnih poti za varstvo prizadetih. Potrebne so tudi široka zavest o njihovem pomenu in pripravljenosti, da jih spoštujemo, vzgoja za strpnost in sprejemanje različnosti. Ingrid Nikolay-Leitner, vodja avstrijskega Urada za enake možnosti v zaposlovanju, je na primer poudarila, da ima lahko dobro oblikovan pravni člen v kombinaciji s primernim nadomestilom povzročene škode žrtvi diskriminacije velik učinek pri širjenju ozaveščenosti družbe. Resnični izziv pa je, kot pravi Cohenova, ne le obstoj takšnih zakonov, temveč predvsem politične volje, ki se bo za ta cilj zavzemala.
Ustvarjanje strpnejše družbe je tako naloga nas vseh, je naš skupni cilj. Če pa gre za naš skupni cilj je prav in potrebno, da načine za njegovo uresničevanje iščemo skupaj.
