Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Sklepi CRONSEE-ja za boljšo zaščito otrok pred spolnim nasiljem

Od 19. do 21. maja letos je v Banja Luki potekala 5. letna konferenca varuhov otrokovih pravic držav jugovzhodne Evrope (CRONSEE) z naslovom Otroci imajo pravico do zaščite pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo – ali smo storili dovolj, da jih zaščitimo? Udeležil se je je namestnik varuhinje, pooblaščen tudi za pravice otrok, Tone Dolčič.

Udeleženci konference so sprejeli nekatere sklepe, ki naj bi pripomogli k boljši zaščiti otrok pred spolnim nasiljem. Sklepi so bili sprejeti na podlagi predstavitve različnih ureditev v posameznih državah in izražajo minimalne zahteve, ki naj bi jim sledili pristojni organi v vseh državah. Skupna ocena vseh institucij, ki se ukvarjajo z varstvom otrokovih pravic, je namreč, da vsak sistem zaščite otrok zahteva stalno izboljševanje in prilagajanje.

Objavljamo redigirane sklepe.

Udeleženci Konference, predstavniki institucij Ombudsmanov iz Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Makedonije, Republike Srbske, Romunije, Slovenije, Srbije in Avtonomne pokrajine Vojvodine soglašajo, da so predpogoj za okrepitev sistema zaščite otrok in njihovih pravic ter interesov kvalitetni zakoni, ki bodo priznali mednarodne standarde, določili odgovornost na vse subjekte zaščite v vseh resorjih in bodo primerno uporabljeni v praksi.
 
Vse države članice CRONSEE, ki tega do sedaj še niso naredile, morajo podpisati, in nato ratificirati Konvencijo Sveta Evrope iz leta 2007 o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in pred spolno zlorabo, ker le-ta zahteva dodatno zaščito otrok oziroma nadgradnjo zakonodajnega okvirja, ki bo prepoznal  vsa tveganja in vse posledice teh dejanj.


Dodatna zaščita otrok zahteva naslednje:
 

  1. Zakon naj uredi zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje, storjeno v škodo otroku. Zastaralni rok naj po zakonu začne teči s polnoletnostjo otroka. Na ta način se da otroku možnost, da s polnoletnostjo, ko premaga strah in sram ter neodvisno od svojih staršev, sam odloči o začetku postopka zoper tiste, ki so mu uničili otroštvo in pustili trajne posledice za celo življenje.
  2. Vzpostavi se evidenca storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok oziroma baza podatkov, s katero bi se onemogočilo, da bi storilci tovrstnih kaznivih dejanj po prestani kazni na kakršen koli način delali z otroki.
  3. Otrokom, žrtvam kaznivih dejanj spolne zlorabe ali nasilja, se zagotovi kratkoročna in dolgoročna psihofizična pomoč. Pristojnim službam, organom in organizacijam pa se omogoči, da ob upoštevanju potreb in želja otroka prevzamejo svoje obveznosti in odgovornosti ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za ublažitev posledic storjenega oziroma za okrevanje in reintegracijo otroka.
  4. Zagotovi se sprejetje minimalnih standardov za zavetišča za otroke, žrtve spolnega izkoriščanja (ali nasilja na splošno), s ciljem nuditi jim celovito zaščito in zagotoviti multidisciplinarno podporo, kar bi prispevalo k pospeševanju procesa njihove resocializacije in reintegracije v skupnost. Potrebne so redne ocene prostorov za nastanitev otrok, žrtev spolnega izkoriščanja ali nasilja z namenom zagotoviti, da je nastanitev in ravnanje z otrokom v njegovem najboljšem interesu.
  5. Obveščanje in izobraževanje otrok o nevarnosti spolnega izkoriščanja, o načinih prepoznavanja, o njihovih pravicah do pomoči in podpore naj se začne že v predšolskem izobraževanju in se nadaljuje med osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem na način, ki je prilagojen njihovi starosti. Nujno je tudi obveščanje in izobraževanje vseh strokovnjakov, ki delajo z otroki o nevarnostih spolnega izkoriščanja, o načinu prepoznavanja, o pravici otrok do pomoči in podpore.
  6. Zakonsko je treba definirati starost otroka za prostovoljno privolitev v spolni odnos. Ta naj bi bila  določena z otrokovim dopolnjenim 15. ali 16. letom glede na to, da se otroci do 14. leta nahajajo v specifični fazi svojega odraščanja in niso zmožni v celoti prepoznati resnosti in vseh posledic svojih odločitev.
  7. Kazenska politika mora upoštevati celotno težo in vse posledice kaznivih dejanj na način, da bodo kazni za storilce učinkovite, ustrezne in sorazmerne s storjenim dejanjem ter v funkciji preprečevanja.
  8. Koordinacija med različnimi organizacijami in službami, ki so pristojne za zaščito, preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju in zlorabi otrok (izobraževalni in zdravstveni sektor, socialne službe, policijski in pravosodni organi) naj se vzpostavi na podlagi sodelovanja in v obliki partnerskih odnosov z namenom zaščititi otroke pred vsemi oblikami spolnih zlorab in izkoriščanja.

Udeleženci sestanka poudarjajo potrebo, da starši in vsi strokovnjaki, ki delajo z otroki, s posebno resnostjo in pozornostjo razumejo vsa sporočila otrok, ki bi se utegnila nanašati na katerokoli obliko nasilja nad njim.
 


 

Natisni: