Načini razreševanja sporov med posamezniki, državljani Evropske unije ter unijo samo, vloga ombudsmana pri izboljševanju stanja človekovih pravic ter procesu harmonizacije zakonodaje, so bile glavne teme dvodnevnega seminarja na temo Ombudsman in pravni red Evropske unije, ki se je danes končal v Ljubljani.

Na seminarju - organizirala sta ga Evropski obmudsman Jakob Soederman in slovenski Varuh človekovih pravic - so sodelovali predstavniki desetih držav, ki se potegujejo za članstvo v Evropski uniji (Slovenije, Cipra, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške) ter Evropske unije.

Vse omenjene države se temeljito prilagajajo EU, ki se hkrati spreminja tudi sama. Potrebnih bo precej naporov, da bomo poleg prilaganja sledili tudi samih spremembam, je na današnji novinarski konferenci dejal Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak in dodal, da so na področju harmonizacije s pravnim redom EU poleg gospodarskih kriterijev zelo pomembni tudi politični vidiki. Delovanje pravne države, spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic, krepitev demokracije in demokratičnih ustanov pred države postavlja veliko nalog in skupna ugotovitev udeležencev seminarja je bila, da lahko pri uresničevanju teh nalog pomembno vlogo odigrajo tudi ombudsmani, je še dejal slovenski varuh človekovih pravic - po njegovem mnenju zlasti z opozarjanjem na nepravilnosti, kot tudi z odpravljanjem konkretnih slabosti ter z uvajanjem določenih standardov v upravo, predvsem s kodeksom delovanja državne uprave.

Urad Evropskega obmudsmana je bil ustanovljen z Maastrichtsko pogodbo, ki je velja od novembra 1993 do 1. maja 1999, ko je začela veljati Amsterdamska pogodba. Ukvarja se s pritožbami glede slabosti ali napak ustanov in organov Evropske unije, ne ukvarja pa se s pritožbami, ki zadevajo nacionalno, regionalno ali lokalno izvršno oblast držav članic Evropske unije, je povedal Evropski obmudsman Jakob Soederman, ki je na tem položaju od leta 1995 dalje.

Njegov urad je od takrat pa do 31. marca letos dobil kar 4055 pritožb, vendar za kar 70 odstotkov od teh ni bil pristojen. Največ pritožb se je nanašalo na Evropsko komisijo, prevladujejo pa pritožbe zaradi pomankanja ali zavrnitve informacij, malomarnosti in diskriminacije. Po številu pritožb na urad Evropskega ombudsmana je na prvem mestu Francija, sledita pa Nemčija in Španija.

Na svetovnem medmrežju si je urad Evropskega ombudsmana mogoče ogledati tudi na straneh v enajstih uradnih jezikih petnajsterice http://www.euro-ombudsman.eu.int.