V okviru seminarja o etnični in rasni diskriminaciji, ki ga je pripravil Varuh človekovih pravic RS, je ustanovitelj in vodja antidiskriminacijske nevladne organizacije ZARA Dieter Schindlauer dejal, da je razdelitev ljudi glede na raso le političen koncept. Kot je pojasnil, so znanstveniki že v zgodovini ugotavljali, da so ljudje temne polti zaradi naravne prilagoditve, a so bili s strani politike utišani. Danes sta besedo "rasa" ob isti ideji zamenjali besedi etnična in kulturna pripadnost.
Schindlauer je med drugim menil, da ni razloga za drugačno obravnavo ljudi zaradi njihove t.i. rasne pripadnosti. Zgodovinsko gledano, se je ta koncept pojavil kot političen termin kot osnova za kolonializem in trgovanje s sužnji, saj "v antičnih časih razlikovanja med belo- in temnopolti ni bilo. Barva kože ni bila dejavnik za razlikovanje ljudi med seboj." Kot je dodal, je celo Hitler vedel, da rasizma ni, dejansko pa se ga je posluževal iz političnih razlogov, saj je tako ljudi razdelil in pridobil moč. V današnjih časih pa se je spremenil le termin, in sicer z besedo kultura, medtem ko je ideja ostala enaka, torej dobiti in ohranjati moč, je še dejal.
Dotaknil se je tudi različnih opredelitev evropske in severno-ameriške diskusije o rasizmu ter globalne diskusije o škodi, ki je bila narejena zaradi kolonializma. Pri tem smo po njegovih besedah v Evropi mnenja, da je rasizem nekaj, kar je treba iz našega okolja izbrisati, medtem ko se globalna diskusija dotika tega, kako bi bila škoda, ki je bila storjena v času kolonializma, popravljena.
Schindlauer je tudi dejal, da lahko diskriminacijo zaenkrat le razumemo. Kot najboljšo rešitev v boju proti njej pa vidi dejanje, da bi se tistim, ki bi se želeli okoriščati na ta račun tudi v prihodnosti, posmehovali. Vendar je izpodrivanje diskriminacije zelo dolga pot, saj izhaja že iz zgodovine in je precej ustaljena, je še dodal.
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je poudaril, da se v Sloveniji premalo zavedamo, da obstaja diskriminacija. Seminarji in delavnice so po njegovih besedah namenjeni usposabljanju zaposlenih v uradu varuha, pa tudi drugim ciljnim skupinam, zlasti predstavnikom državnih organov, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji diskriminacije. Bistven namen je razširiti informacijo o diskriminaciji, saj je treba nekje začeti, je še dejal Hanžek in pojasnil, da celoten projekt financira Evropska komisija.
Varuh človekovih pravic je v sodelovanju z avstrijskim partnerjem Inštitutom za človekove pravice Ludwig Boltzmann (Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights), ki ima široko mrežo strokovnih sodelavcev iz številnih evropskih držav, pripravil serijo seminarjev in delavnic v okviru projekta Soočimo se z diskriminacijo! - Krepitev nacionalne institucionalne strukture za boj proti diskriminaciji.
Sekumady Conde iz društva Afriški center pa je za STA spregovoril o pionirskem projektu, ki se uvaja v srednje šole, pa tudi v eno osnovno šolo. Kot je pojasnil, gre za približanje Afrike slovenskim dijakom, in to ne iz zunanjega opazovanja, ampak iz lastne pozicije. To je celoletni projekt, v katerem bodo dijaki spoznali vse, od afriške literature do zgodovine, geografije in družbeno-političnega ozadja Afrike. Soočili se bodo tudi s stereotipi, ki vladajo o Afriki. Sicer pa projekt po besedah Condeja na nekaterih šolah poteka že v tem šolskem letu, in sicer v okviru obveznih izbirnih vsebin. Za zaključek projekta bodo dijaki skupaj z mentorji pripravili audio in video dokumentarce, gledališke igre, eseje in drugo.
