Novi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v pogovoru za današnji Dnevnik dejal, da se bo pri opozarjanju na kršitve človekovih pravic opiral predvsem na medije. Napovedal je, da bo imel vsakih štirinajst dni novinarsko konferenco in javnost seznanjal s problemi. Svojo izjavo po izvolitvi za varuha o potrebi po ombudsmanovi "tečnosti" je pojasnil z definicijo, da ombudsman ni uradnik, ki sedi, sprejema vloge, jih sortira in razpošilja naokoli. "Moje mnenje je nasprotno: ombudsman mora demonstrirati, če je to potrebno... Mi bomo vsake tri mesece spraševali, kaj je z določeno zadevo, ali se je kam premaknila in zakaj se ni, če se ni," je dejal v sredo v državnem zboru izvoljeni Hanžek. Napovedal je tudi, da bo ena njegovih prvih nalog pobuda za spremembo imena Centra za odstranjevanje tujcev, ki mu "gre težko z jezika".

Hanžek je tudi kritiziral državo, ki je s tem, ko se ni pripravila na problem prebežnikov, "generirala nestrpnost". Po njegovem mnenju pa gre za širši problem delovanja države, ki že leto dni ne "dela drugega, kot da se ukvarja sama s seboj". Tudi na drugih razvojnih področjih vlada nima jasnega koncepta delovanja, meni Hanžek, saj je to, kako deluje, odvisno od posameznih ministrov ali pa stranke, "kolikor se pač komu zljubi". Po njegovem mnenju bi morali prebežnike nastaniti v večjih mestih. "Ne glede na to, kaj mislim o nestrpnosti, pa je dejstvo, da tudi najbolj tolerantni ljudje postanejo nestrpni, če se v primerjavi s prebežniki, tujci, znajdejo v manjšini. Zato država ne bi smela dovoliti, da pride do takšne situacije, ki ljudi sili v ksenofobijo. Država mora imeti posluh za ene in druge," je prepričan Hanžek.

Varuh človekovih pravic se je strinjal z oceno, da je bila tisočglava udeležba na nedavni ljubljanski manifestaciji proti nestrpnosti majhna glede na razsežnost prebežniške krize in glede na to, da ima Ljubljana 300.000 prebivalcev. Vendar pa gre po Hanžkovem mnenju pri takšni brezbrižnosti za splošen odnos Slovencev do drugačnih. Slovenija je namreč po raziskavi, ki je upoštevala odnos do tujcev na eni in odnos do domačih - drugačnih na drugi strani, na vrhu 43 držav, vključenih v analizo. Hanžek je navedel tudi nasprotovanja ljudi proti šolam in vrtcem za otroke s posebnimi potrebami ali prostorom za zdravljenje narkomanov z metadonom. "To ni samo vprašanje ksenofobije, ampak vprašanje splošne nestrpnosti, problem dopuščanja drugačnosti," je opozoril Hanžek.

Novi ombudsman je še ocenil, da ljudje morda ne razumejo, kaj so človekove pravice, čeprav tudi o sebi ni čisto prepričan, da "te stvari prav natančno razume". Prepričan pa je človekove pravice niso to, da lahko počneš, kar hočeš, in da so te pravice omejene z enakimi pravicami drugih. "In strah me je tudi, da se bom moral srečevati s prevelikimi pričakovanji ljudi, ki jih ne bo mogoče izpolniti, ker se bo izkazalo, da ljudje v kakšni stvari ne bodo imeli prav," je še v pogovoru za Dnevnikovo prilogo Zelena pika dejal varuh za človekove pravice Matjaž Hanžek.