Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, direktorica strokovne službe Martina Ocepek in svetovalka Varuha Jožica Hanžel so v ponedeljek, 5. 2. 2018, prvič letos na srečanje sprejele predstavnike civilne družbe s področja okolja in prostora.

Tema tokratnega srečanja so bila korupcijska tveganja na področju okolja in prostora, zato sta uvodoma svoje predstavitve s pogledi na to področje in ugotovitvami pri dosedanjem delu podala dr. David Smolej, višji kriminalistični inšpektor specialist v Oddelku za korupcijo na Generalni policijski upravi (GPU) in mag. Sonja Jelen, višja svetovalka za integriteto in preventivo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Dr. Smolej iz GPU je med drugim povedal, da v njihovem oddelku zaznavajo več področij, na katerih so prisotna korupcijska tveganja, med njimi je tudi področje okolja in prostora. Pojasnil je, da je kazniva dejanja na področju korupcije težko dokazovati, saj nobena izmed sodelujočih strani ni zainteresirana za naznanitev tovrstnega dejanja, zato se preiskava pogosto spreobrne v preiskovanje drugih kaznivih dejanj. V preteklem letu so sicer podali 80 ovadb s tega področja.

Mag. Jelen iz KPK pa je izpostavila še en pomemben vidik, in sicer, da se na področju okolja in prostora srečujemo z zelo ozkimi strokovnimi področji, kjer je težko razumeti določeno strokovno rešitev in ugotoviti morebiten vpliv določene interesne skupine na takšno rešitev. Tudi KPK ugotavlja, da je področje okolja in prostora izpostavljeno korupcijskim tveganjem. Kot pomembno je izpostavila tudi vključevanje KPK v postopke priprave predlogov predpisov in predstavila nekaj primerov iz dela KPK na tem področju.

Sledila je razprava udeležencev, ki jih je bilo na tokratnem srečanju 23. Izpostavili so številne primere, pri katerih bi po njihovem mnenju lahko šlo za koruptivna ozadja. Gosta iz GPU in KPK sta ob tem odgovarjala na številna vprašanja in udeležencem natančno pojasnila, kaj vse mora vsebovati morebitna prijava kaznivega dejanja s področja korupcije, ali  naznanilo KPK-ju o morebitnih koruptivnih ravnanjih, poskusih vpliva na integriteto posameznika ali organizacije ter netransparentnosti pri delovanju.

Udeleženci so se strinjali, da je tovrstnim tveganjem na področju okolja in prostora potrebno posvetiti večjo pozornost, zato so srečanje ocenili kot koristno. Poudarjen pa je bil tudi pomen civilne družbe pri odkrivanju tovrstnih ravnanj in njihovem naznanjanju pristojnim organom.