Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je v četrtek, 5.7. 2018, pripravil četrto letošnje in skupno že oseminšestdeseto redno mesečno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki je potekalo v prostorih Varuha. Osrednja tema tokratnega srečanja so bile ugotovitve Inšpektorata RS za javni sektor (IJS) na področju dela Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP).
Poleg Varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, njene namestnice dr. Kornelije Marzel, direktorice strokovne službe Martine Ocepek, strokovne sodelavke Varuha Jožice Hanžel in strokovnega sodelavca Varuha Jana Irgla, strokovne sodelavke Varuha Barbare Kranjc ter višje svetnice Varuha Zlate Debevec, so se dogodka udeležili še mag. Robert Lainšček z IJS ter predstavniki civilne družbe. Varuhinja je uvodoma pozdravila vse udeležence, ki so se tokratnega srečanja udeležili v velikem številu. Predstavila je gosta posveta mag. Roberta Lainščka z IJS ter besedo predala namestnici Varuhinje dr. Korneliji Marzel.
Namestnica je v svojem nagovoru izpostavila pomanjkanje zavedanja o tem, da je posameznik vse od začetka svojega življenja vključen v številne upravne postopke, kar daje tokratnemu posvetu še večjo težo. V nadaljevanju je predstavila ugotovitve Varuha na področju okolja in prostora, ki zaobjemajo predvsem dolgotrajnost poteka inšpekcijskih postopkov, nepreglednost ali vrstni red obravnave posameznih prijav ter neodzivnost inšpekcijskih služb. Posebno pozornost gre nameniti tudi množičnim kršitvam pojasnilne dolžnosti tako Ministrstva RS za okolje in prostor (MOP) kot tudi IRSOP ter nejasnim razmejitvam pristojnosti posameznih inšpekcijskih služb. Vse prisotne je nato pozdravila še direktorica strokovne službe Martina Ocepek, ki je besedo predala tokratnemu gostu z IJS.
Predstavnik IJS je uvodoma pojasnil vlogo in pristojnosti IJS ter v nadaljevanju predstavil najpogostejše kršitve IRSOP v zvezi z vodenjem upravnih in inšpekcijskih postopkov. Izpostaviti gre predvsem problematiko (ne)odgovarjanja IRSOP na prejete pobude oziroma prijave, (ne)izdajanja sklepov glede vstopa stranke v postopek in (ne)vročanje inšpekcijskih zapisnikov zavezancu. Predstavnik IJS je tudi poudaril, da pristojni inšpektorji pogosto ne podajajo predlogov za vpis zaznamb v zemljiško knjigo nemudoma, kot je njihova obveznost oziroma teh sploh ne podajo. Navedel je tudi, da se IRSOP pogosto ne drži instrukcijskih rokov za odstop pritožb drugostopenjskemu organu, kot jih določa 245. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pritožbe zavezanca sploh ne odstopi pristojnemu drugostopenjskemu organu ter ne vodi upravnih izvršb oziroma jih ne vodi kontinuirano. IJS je tudi zaznal, da se zahteve za izločitev inšpektorjev pogosto ne rešujejo, niso obravnavane ter niso posredovane drugostopenjskemu organu v odločanje. Ugotovili so tudi, da se zapisniki o inšpekcijskem nadzoru pogosto izdelujejo na napačni lokaciji (npr. v pisarni gradbene inšpekcije in ne na kraju samem, kot to predpisuje ZUP) ter da so po svoji vsebini pogosto pomanjkljivi (ni razvidna vrsta zapisnika, naveden dokazni material npr. slike, na katere se inšpektor sklicuje v zapisniku niso priložene ipd.)
Že med predstavitvijo predstavnika IJS se je med udeleženci, predstavniki Varuha in gostom razvila zanimiva razprava, kar kaže na aktualnost tokratne teme posveta. Udeleženci so izpostavili težave pri pridobivanju statusa stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku ter izrazili razočaranje o tem, da pristojni inšpektorji za svoje napake ne odgovarjajo. Ena izmed udeleženk posveta je opozorila na objavljene smernice MOP (podrejenim) upravnim organom glede določitve statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku in izrazila mnenje, da so te smernice v nasprotju z Aarhuško konvencijo in drugo zakonodajo. Meni, da navedene smernice in tudi druga sporna interna navodila, ovirajo učinkovito uresničevanje varstva okolja. S tem so se strinjali drugi udeleženci in dodali, da takšna navodila predstavljajo značilen obvod organov oblasti okoli obveznosti iz mednarodnih pogodb, predvsem pa je sporno, da zoper omenjene smernice ni pravnega sredstva.
Nadalje je bila predstavljena lastna izkušnja z IRSOP, in sicer je bila prva pobuda na IRSOP za ukrepanje glede prekomerne obremenitve nepremičnine s hrupom podana v letu 2014. Takrat je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da operativni program varstva pred hrupom še ni bil sprejet. V postopek sprejema programa se je nato predstavnica civilne družbe aktivno vključila s svojimi pripombami in po njegovem sprejemu ponovno podala prijavo na IRSOP z zahtevo po oceni, kdaj okvirno bo obravnavana. Jasnega odgovora s strani IRSOP ni prejela. V začetku junija letošnjega leta je na IRSOP naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar odgovora vse do danes še ni prejela. Udeleženci so se strinjali, da mora biti inšpekcijski prijavitelj obveščen, kdaj okvirno bo njegova pobuda obravnavana, prav tako pa bi morale biti prioritete vsake inšpekcijske službe javno dostopen podatek, ki omogoča preverljivost delovanja oblastnega organa.
Predstavnik IJS je ob koncu razprave še sporočil, da IJS v zadnjem letu odpira »pandorino skrinjico« okoljske inšpekcije, saj je bil v preteklih letih bolj osredotočen na preverjanje gradbene inšpekcije. Izpostavi problematiko pogostih situacij, v katerih se več različnih inšpekcij otepa pristojnosti obravnave ter poudari, da IJS v svojih odločbah vedno odredi predstojniku organa, ki je pod nadzorom, da svoje podrejene seznani z ugotovitvami IJS ter ustrezno ukrepa. Pove, da se pozitivni premiki v praksi upravnih organov že kažejo ter povabi vse udeležence k ogledu zapisnikov IJS, ki so objavljeni na njihovi spletni strani.
Posvet je zaključila Varuhinja še s seznanitvijo, da je pred kratkim potekala prva seja Sveta Varuha za človekove pravice. Udeležence je seznanila z njegovo sestavo ter namenom ter jih pozvala k podaji predlogov za nadaljnja srečanja s predstavniki civilne družbe.
