Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v sredo, 7. 8. 2013, s sodelavci poslovala v Mestni občini Novo mesto, kjer je imela številne pogovore s pobudniki, srečala se je tudi z županom Alojzijem Muhičem. Nenapovedano sta varuhinja in predstavnica Zveze Romov za Dolenjsko Milena Tudija, sicer predsednica romskega društva Romano veseli, obiskali naselje Žabjak. Romi so ju prosili za posredovanje pri zagotavljanju pitne vode v naselju, kajti z njo se oskrbujejo na bližnjem bencinskem servisu v sosednji Bučni vasi.
Župan Alojzij Muhič je hitro posredoval in še istega dne so ob regionalni cesti Novo mesto-Mirna Peč postavili cisterno s pitno vodo. Tam bo toliko časa, dokler tamkajšnjim Romom mestna občina ne bo zagotovila začasnega vodovodnega priključka. Varuhinja izraža zadovoljstvo, da so župan in občinske oblasti hitro zagotovili ljudem dostop do življenjsko nujne pitne vode. Tako bi morali ravnati vsi.
Človekova pravica do zadostne, varne, sprejemljive, fizično in cenovno dostopne vode, v količini in kakovosti, ki zadostuje osnovnim človekovim potrebam ter pravica do sanitarij, sta zapisani v mnogih mednarodnih dokumentih. Generalna skupščina Združenih narodov je v letu 2010 sprejela resolucijo, ki dostop do čiste vode in sanitarij razglaša za človekovo pravico. Da je voda javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane, je tudi stališče Evropske komisije. Tudi Svet Evrope je državam priporočil, da sprejmejo ukrepe, potrebne, da se vsakomur zagotovi dostop do vode in sanitarij. Zato je v 21. stoletju, v osrčju Evrope, v deželi, bogati z vodnimi viri, nesprejemljivo, da nekateri ljudje še vedno nimajo dostopa do vode.
Preskrba z vodo je neposredno povezana z zagotavljanjem pogojev za zdravje in osnovno higieno. Tudi Konvencija OZN o otrokovih pravicah zavezuje države, da pri vseh dejavnostih sledijo otrokovim koristim in prav gotovo je dostop do vode temelja potreba in v največjo korist otroka. Država Slovenija se je z ratifikacijo omenjene konvencije zavezala, da bo spoštovala otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in da bo zagotovila dovolj hranljivih živil in čiste pitne vode.
Varuh redno poroča Državnemu zboru RS o problematiki oskrbe s pitno vodo, zlasti Romov. Pripravil je tudi Posebno poročilo o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije. V njem je predlagal tudi sprejem priporočila, da »morajo občine brez razlikovanja zagotoviti primeren dostop do pitne vode, zlasti v romskih naseljih, ne glede na pravni status zemljišč, na katerih stojijo. Za uresničevanje pravice do pitne vode, kot ene od mednarodno priznanih človekovih pravic, naj Vlada predlaga, Državni zbor pa sprejme ustrezne zakonske rešitve, vključno s podlago za intervencijo Vlade v primerih, ko občine te pravice ne bi zagotavljale«. Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 25. septembra 2012 obravnaval Posebno poročilo in sprejel okrnjeno varuhovo besedilo priporočila: »Občine naj svojim občanom brez razlikovanja zagotovijo uresničevanje pravice do pitne vode, kot ene mednarodno priznanih človekovih pravic«.
Državni zbor je še enkrat, ob obravnavi Sedemnajstega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2011, na seji dne 30. januarja 2013, med drugimi sprejel tudi naslednje priporočilo: »Državni zbor priporoča občinam, naj vsem svojim občanom zagotovijo dostop do pitne vode in sanitarij, ki mora biti primeren in brez razlikovanja, saj gre za eno od mednarodno priznanih človekovih pravic.«
Tudi v Osemnajstem letnem poročilu Varuha za leto 2012 smo poročali, da vsem prebivalcem v romskih naseljih še vedno ni zagotovljen dostop do pitne vode in sanitarij. Zato bomo tudi v prihodnje spremljali uresničevanje priporočil in terjali, da imajo prebivalci Slovenije dostop do pitne vode, ki je njihova temeljna človekova pravica. Za uresničitev te človekove pravice bo treba dopolniti zakonodajo in morda celo ustavo.
