Varuh je ugotovil, da je center za socialno delo neupravičeno posegel v pobudnikovo pravico do regresa in dopusta s tem, ko je te prihodke uvrščal med pobudnikove prihranke.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je seznanil s primerom pobudnika, ki se je soočal s težavo pri upravljanju svojih financ. Pobudniku je bila v delu, ki se nanaša na razpolaganje z nepremičninami in večjimi denarnimi zneski, odvzeta poslovna sposobnost, za skrbnika pa je bil postavljen center za socialno delo. Slednji pobudniku ni izplačeval t. i. solidarnostnega dodatka in regresa. Menil naj bi namreč, da je treba te dohodke obravnavati kot prihranke, pobudnik pa naj zaradi tega ne bi mogel na dopust.

Varuh se je po pojasnila obrnil na center za socialno delo. Ta nam je pojasnil, da so res te prejemke šteli kot dodatne zneske, ki so jih naložili v prihranke, te pa nato redno, v manjših zneskih izplačevali pobudniku in mu tako omogočali višji standard daljši čas.

Varuh se s pojasnili centra za socialno delo ni mogel strinjati. Regres (oziroma letni dodatek)^[1] je namreč zakonska pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati^[2] in ki je namenjena omogočanju uživanja letnega dopusta. Po mnenju Varuha je v luči tega nesprejemljiva interpretacija centra za socialno delo, ki sredstva, ki služijo točno določenemu namenu, mimo izražene volje svojega varovanca obravnava kot prihranke. S tovrstnim ravnanjem namreč center za socialno delo omejuje pravico varovanca, ki temu, kot rečeno, pripada neposredno na podlagi zakona in ne more biti predmet samovoljnega odločanja skrbnika.

V izogib napačnemu razumevanju to ne pomeni, da Varuh meni, da sredstev, ki so namenjena za letni dopust, ni mogoče drugače porabiti (ali naložiti za slabše čase), temveč, da je treba takrat, ko oseba, ki je prejela namenska(!) sredstva, izrazi voljo, da bi jih za ta namen tudi porabila, to voljo tudi upoštevati in varovancu omogočiti preživljanje dopusta in mu pri tem nuditi tudi pomoč in podporo. Varuh je opozoril tudi na določbo drugega odstavka 264. člena Družinskega zakonika, ki določa, da varstvo varovančeve osebnosti zahteva, da skrbnik varovancu v okviru njegovih sposobnosti omogoči oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah. To pomeni, da mora skrbnik pri svojem ravnanju, če to ne nasprotuje koristi varovanca, izhajati iz želja in predstav varovanca in ne nekih lastnih predstav ali predstav povprečnega posameznika.^[3] K temu po mnenju Varuha prav gotovo sodi tudi omogočanje preživljanja letnega dopusta skladno s željami in predstavami varovanca, če to omogoča njegovo finančno stanje.

Glede na zgoraj navedeno je Varuh centru za socialno delo priporočil, da s pobudnikom opravi razgovor glede letnega dopusta in plačila le-tega ter pri tem v največji možni meri upošteva njegove želje in predstave ter mu dopust ob upoštevanju finančnih omejitev tudi omogoči. Center za socialno delo je še pred prejemom našega dopisa to storil že sam in pobudniku izročil regres. Pobudo smo kljub temu šteli za utemeljeno. 9.6-17/2021

[1] Narava letnega dodatka ima enak značaj kot regres v delovnopravni zakonodaji, glej razlago k 95. členu predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) EVA 2012-2611-0001.

[2] Scortegagna-Kavčnik Nina, Regres za letni dopust, Pravna praksa, št. 18, 2016, str. 11˗13.

[3] Razlaga k takratnemu 266. členu Družinskega zakonika (obveznosti skrbnika), EVA: 2016-2611-0062.