Novo mesto, 09. maja (STA) - V Uradu varuha človekovih pravic so ob 10-letnici delovanja urada in obeležitvi dneva človekovih pravic s pomočjo zunanjih sodelavcev pripravili projekt Oblike nestrpnosti v Sloveniji, vanj pa sodi tudi razstava z naslovom Jara kača nestrpnosti, ki so jo v petek odprli v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Razstava zajema obdobje od osamosvojitve do danes in pokaže, kako so se gostila sovražna dejanja in kakšen učinek so imela na skupine, proti katerim so bila uperjena.
Razstava prikazuje kronologijo dogajanja od osamosvojitve dalje. Razstavni material je razvrščen v šest sklopov, in sicer sovražni govor, fizične napade, institucionalno nasilje, izgone, referendume in primitivizme. Vsakemu sklopu je priložen prazen papir, kamor lahko obiskovalci zapišejo svoje misli.
Bolj kot se je sovraštvo utrjevalo v mentalitetah "nacionalnega telesa", bolj je postajalo legitimno. Sovražni govor je postal način običajnega izražanja mnenj in se sedaj razume kot pogumno dejanje. Sovražnemu govoru sledijo sovražni fizični napadi na imetje in na ljudi, opisujejo razstavo v Uradu varuha človekovih pravic.
Kot menijo v omenjenem uradu, je značilnost za te fizične napade, da imajo sporočilnost in učinek na širšo skupino ljudi, ne le na neposredno napadene. Afričani, homoseksualci, družine iz nekdanje Jugoslavije in Romi se zavedajo, da je napad na pripadnike ene od teh skupin tudi napad na vse druge. Da so sovražni napadi pri nas legitimni, pokaže dejstvo, da večina ostane brez sodnega epiloga, menijo v omenjenem uradu. Tudi zato, ker institucije razumejo ta sovražna dejanja kot del osebne svobode. Rasistične fizične napade razumejo kot pretepe med enakovrednimi skupinami ljudi, diskriminatorno pisanje javnih osebnosti pa kot svobodno izražanje mnenj.
Bolj kot so ta mnenja sovražna do določene skupine ljudi, bolj so atraktivna in več medijskega prostora zavzamejo. Institucionalizirano sovraštvo pa hkrati pomeni, da država ne nudi več zaščite in varnosti ljudem, ki živijo na njenem teritoriju. S tem izvaja eno najostrejših azilnih politik, kriminalizira revščino, nelegalno odstranjuje ljudi iz države in vzpostavlja razlikovanje med ljudmi prve in druge vrste, ki pridobivajo podobo barbarov in divjakov. Ljudi prve vrste ščiti pred slednjimi.
Z omenjeno razstavo so že gostovali lanskega decembra v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani ter aprila v Sinagogi v Mariboru, oktobra naj bi jo gostili v Slovenj Gradcu, vmes pa še v Slovenskih Konjicah.
Ob deseti obletnici delovanja so na Uradu varuha človekovih pravic izdali tudi posebno številko biltena "Varuh - kako zavarovati svoje pravice", v katerem je projekt Oblike nestrpnosti v Sloveniji podrobneje opisan.
