Razstava Jara kača nestrpnosti, ki je doslej gostovala v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in v Slovenskih Konjicah, bo od 2. decembra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru.
Z otvoritvijo razstave Jara kača nestrpnosti lani ob dnevu človekovih pravic 10. decembru v Slovenskem etnografskem muzeju smo pri Varuhu človekovih pravic RS skupaj s posamezniki, ki jim je še kako mar, vstopili v projekt Oblike nestrpnosti v Sloveniji. Nastal je kot odziv na naraščajoče in vedno hujše oblike sovražnosti do manjšinskih skupin, ki zaradi tega živijo vedno težje in slabše.

Letos bo projekt dobil svojo »piko na (šele) A« v obliki zbornika. Kot je v spremni besedi zapisal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek naj bi zbrana besedila »na strokovni ravni poskušala pojasniti tisto, kar je razstava nudila na dokumentarni ravni, skupaj pa, upam in si želim, dalo dokaj celovit vpogled v teman del narodnega telesa.«
S časovnim trakom razstava prikaže kronologijo dogajanja od osamosvojitve do danes in kaže, kako so se gostila sovražna dejanja in kakšen učinek so imela na skupine, proti katerim so bila uperjena. Homoseksualci, Afričani in ljudje iz nekdanjih jugoslovanskih republik so bili tarče napadov in izgonov vsa leta od osamosvojitve naprej, po letu 2000 pa so se jim pridružile še druge skupine ljudi, predvsem Romi, samske ženske in samske matere z otroki, muslimani in številni drugi, opozarjajo avtorji razstave.
Poleg kronologije razstava pokaže tudi različna vsebinska področja, skozi katera se izraža nestrpnost. Ta so: sovražni govor, fizični napadi, institucionalno nasilje, izgoni, referendumi in primitivizmi. Vsakemu sklopu je priložen prazen papir, kamor lahko obiskovalke in obiskovalci zapisujejo svoje misli.