Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik, generalna sekretarka Varuha Bojana Kvas in svetovalec pri Varuhu Lan Vošnjak so se v sredo, 26. 9. 2012, udeležili razprave o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Raziskovalka pri agenciji Evropske unije Eurofond Greet Vermeylen je predstavila nekaj ključnih rezultatov raziskave o delovnih razmerah (5th European Working Conditions Survey), ki je namenjen pomoči oblikovalcem politik za izboljšanje delovnih razmer tako na zakonodajnem kot tudi na izvršilnem nivoju. V Sloveniji so anketirali 1400 delavcev, dodali pa so tudi modul o psihosocialnih tveganjih.
Prof. dr. Aleksandra Kanjuo – Mrčela in doc. dr. Miroljub Ignjatović iz Fakultete za družbene vede (FDV) sta predstavila Psihosocialna tveganja na delovnem mestu, modul v katerem so anketirali 1221 ljudi v letu 2010. Trg delovne sile v Sloveniji kaže, da se je stopnja brezposelnosti v letih 2008 in 2012 med moškimi bolj povečala kot med ženskami.. Raziskava je pokazala še, da bo ekonomska kriza vplivala negativno na zdravje in varnost na delovnih mestih, saj se kaže tudi pozitivna korelacija med zdravstvenim absentizmom in podjetji v krizi.
Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik je predstavila ugotovitve v zvezi z delovnimi razmerji in psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu, ki izhajajo iz pobud Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) in jih je težko zajeti v tovrstnih raziskavah. Uvodoma je poudarila je, da Varuh nima pristojnosti neposredno do zasebnega sektorja, torej delodajalcev, zato primere praviloma obravnava iz vidika delovanja inšpekcijskih služb in učinkovitosti zakonodaje na tem področju. Pri obravnavi pobud zaznavamo strah pred prijavljanjem nepravilnosti, ki se kaže v povečanem številu anonimnih pobud, prošnjah po ohranitvi osebnih podatkov skritih. Zaznavamo neučinkovite postopke za zaščito pred nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu, pa tudi v tistih nekaj primerih, ki so pripeljali do pravnomočne odločitve sodišč, je opaziti zgolj simbolične odškodnine. Iz nekaterih pobud je mogoče razbrati, da so trpinčenju izpostavljeni tisti zaposleni, ki opozarjajo na nepravilnosti, predvsem v javnem sektorju. Še vedno je zelo aktualno zaposlovanje za določen čas, kljub temu, da zakonodaja takšno obliko izrazito omejuje, zato bi bilo nujno odpraviti vrzeli med določili in njihovim izvrševanjem v praksi, je opozorila varuhinja. Varuhinja s svojimi sodelavci še ugotavlja, da plačilo za opravljeno delo, predvsem pri najnižje plačanih službah, ne zagotavlja več preživetja družine, s čimer je prizadeto dostojanstvo zaposlenih, pa tudi vrsta njihovih socialnih pravic. Pritožbene poti v odnosu delodajalec – delojemalec so premalo jasne, vsekakor pa le redkokdaj učinkovite, še ugotavlja varuhinja in opozarja, da delodajalci premalokrat pritožbe razumejo kot predloge za izboljšave.
