Prvemu varuhu človekovih pravic v Republiki Sloveniji Ivanu Bizjaku danes, 29. septembra 2000, poteče šestletni mandat varuha človekovih pravic. Državni zbor Republike Slovenije je Ivana Bizjaka na položaj varuha izvolil konec septembra 1994 z dvotretjinsko podporo glasov vseh poslancev. Ob odločanju o ponovni kandidaturi za ta položaj Bizjaka julija letos v državnem zboru, kljub izrecni podpori njegovemu dosedanjemu delu, ni podprlo zadostno število poslancev.

Naponovni poziv Predsednika Republike za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic se Bizjak ni prijavil. Na čelu institucije bo tako doimenovanja novega varuha oz. varuhinje namestnik varuha Aleš Butala, ki ga je, skupaj zostalima dosedanjima namestnikoma Francetom Jamnikom in Jernejem Rovškom, državni zbor julija letos na ta položaj imenoval še za eno mandatno obdobje.

Bizjak ob koncu svojega mandata ocenjuje, da mu je, skupaj s sodelavci, v prvih šestih letih delovanja varuha človekovih pravic uspelo vzpostaviti urejeno in dobro delujočo institucijo, ki je sposobna ustrezno ukrepati in odgovoriti na vsepobude, s katerimi seljudje nanjo obračajo. Institucija varuha uživa zaupanje javnosti ter spoštovanje s strani funkcionarjev in uslužbencev v državnih organih, poleg tega pa je pridobila tudi velik mednarodni ugled; Bizjak je bil štiri leta podpredsednik Evropskega združenja ombudsmanov (EOI) in član ožjega vodstva Svetovnega združenja ombudsmanov (IOI).

V obdobju po odločitvi državnega zbora, da Bizjaka ne izvoli za še en mandat, je število pobud, naslovljenih na varuha človekovih pravic, precej upadlo. Ivan Bizjak zato izraža svoje prepričanje, da bo institucija do imenovanja naslednjegavaruha oz. varuhinje nemoteno delovala, ob tem pa pričakuje, da bo postopek izvolitve varuha oz. varuhinje v dobro vseh, ki se na institucijo obračajo, čimprej zaključen.