Na podlagi sedme alineje prvega odstavka 81. člena ZZVZZ, lahko sodišče preverja (ne)upravičenost izostanka na način, da zahteva od imenovanega zdravnika s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da poda pisno mnenje o upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila. Čeprav Zakon o kazenskem postopku (ZKP), za razliko od npr. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v 115. členu jasno sklicuje na ureditev po ZZVZZ, posebej (še) ne ureja postopka za presojo utemeljenosti opravičila izostanka z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, pa po stališču Varuha človekovih pravic RS (Varuh) ni nobenih tehtnih razlogov, da bi se v primeru, ko je tovrstno opravičilo izdano na predpisanem obrazcu skladno z ZZVZZ, postopalo drugače kot to določa 81. člen ZZVZZ.
Pobudnica se je na Varuha obrnila v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. II K 3743/2016, v kateri je nastopala kot obdolženka. Izpostavila je, da je bila na podlagi odredbe sodišča privedena na narok za glavno obravnavo, čeprav je sodišču predhodno posredovala obrazec ZP (zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti), ki se je nanašal tudi na čas za katerega je sodišče razpisalo narok.
Na poizvedbo Varuha je sodišče odgovorilo, da je bila odločitev, da se pobudnico privede na narok sprejeta v okviru procesnega vodstva. Odločitev je bila med drugim utemeljena na podlagi nasprotujočih si zdravniških potrdil, nelogičnosti glede trajanja mirovanja in sposobnosti udeležbe (po roku mirovanja), nenadnosti poškodb in bolezni na dan naroka (ki ni bila z ničemer izkazana). Na odločitev sodišča je vplivalo tudi njeno kronično nesprejemanje sodnih pisanj in dotedanje po presoji sodišča večmesečno aktivno izmikanje. Sodišče je v odgovoru še zapisalo, da je sodnik pobudnici ustno predočil vse razloge, zakaj se je odločil za pisno privedbo.
Pobudnico smo seznanili z omenjenim pojasnilom sodišča. Ob tem smo zapisali tudi, da mora posameznik v postopku pred sodiščem sam aktivno izkoristiti procesne možnosti, ki so mu na voljo in v katerih lahko navaja pomisleke zoper stališča sodišč. Na morebitne nepravilnosti pri sprejetju odločitve, da se opravičilo izostanka z obravnave ne sprejme, bi tako pobudnica lahko opozorila s pravnimi sredstvi v okviru postopka oziroma v pritožbi zoper sodbo o glavni stvari.
V posredovanju na sodišču smo sicer opozorili, da je bila odločitev v konkretnem primeru sprejeta na način, ki odstopa od zakonske ureditve, ko je potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave izdano na obrazcu ZP. Glede tega smo navedli, da je tovrstno potrdilo predpisano s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, ki ga je na podlagi drugega odstavka 80a. člena ZZVZZ izdal minister pristojen za zdravje. Omenjeno potrdilo, ki ga izda izbrani osebni zdravnik predstavlja javno listino, za katero velja domneva o resničnosti njene vsebine.
Sodišču smo tudi predočili, da tako iz besedila določbe 80a. člena ZZVZZ, ki predvideva izdajo zdravniškega potrdila, kot tudi iz obrazložitve Predloga ZZVZZ-K, izhaja, da je bila omenjena rešitev namenjena za najrazličnejše sodne postopke. Vrhovno sodišče RS je sicer v mnenju, objavljenem v Sodnikovem informatorju št. 3/2014, v zvezi z omenjeno problematiko opozorilo na razliko med ZPP in ZKP in sicer, da slednji ne vsebuje določb, ki bi natančno določale kako in na kakšen način lahko udeleženec opraviči prihod na narok. Vrhovno sodišče ob tem izpostavlja, da sodnik ni strokovno usposobljen, da na podlagi zdravstvene diagnoze ugotavlja, ali se je bil posameznik sposoben udeležiti glavne obravnave ali ne, vendar tudi samo poudarja, da je pridobljena zdravstvena dokumentacija lahko podlaga za njegovo odločitev, ali bo štel izostanek za opravičen, ali pa bo svoj dvom v opravičenost izostanka, nadalje preveril pri imenovanem zdravniku ZZZS, kot to predvideva 81a. člen ZZVZZ oziroma bo angažiral izvedenca medicinske stroke.
Na potrebo po dopolnitvi ZKP v tem delu smo opozorili tudi ob pripravi novele ZKP-N, zato pričakujemo, da bo tudi ta zakonska dopolnitev prispevala k bolj jasni uporabi ureditve po ZZVZZ, v primeru dvoma v uporavičenost izdanega potrdila. 15.2-1/2018
