Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je 19. novembra v sodelovanju z Gimnazijo Bežigrad pripravil prireditev z naslovom Prepih pravic, ki je bila namenjena obeležitvi 13. obletnice sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Konvencijo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989, veljati pa je začela 2. septembra 1990.

Na varuhovo pobudo so srednješolci bežigrajske gimnazije pod vodstvom mentorjev oblikovali delavnice, katerih ugotovitve so predstavili na novinarski konferenci, nekaj vprašanj pa so postavili tudi varuhu.

Predstavniki prvih letnikov so skušali odgovoriti na vprašanja ali sem še otrok oziroma ali problemi rastejo, predvsem pa jih je zanimalo spolno nasilje nad otroci. Menili so, da so kazni za storilce prenizke in da bi bilo veliko pozornost treba nameniti tudi rehabilitaciji storilcev. Predvsem pa bi o spolnih zlorabah bilo treba govoriti več in to na način razumljiv vsem otrokom. Prvošolci menijo, da je družba vse premalo zainteresirana in preslabo organizirana za reševanje problematike spolnih zlorab.

Varuh je ob tem poudaril, da so zagrožene kazni sicer visoke, da pa se sodišča poslužujejo nižjih. Predvsem pa je problem v tem, da premalo storilcev kaznivega dejanja spolne zlorabe pride pred obličje sodnika. Dejal je še, da če pride do sojenja so, žal, žrtve spolnega nasilja v sodnih postopkih pod večjim pritiskom kot storilci, pojavlja pa se tudi problem stigmatizacije, predvsem pri poročanju medijev o tovrstnih primerih.

Drugošolci so razpravljali o svojih temeljnih pravicah, v tem okviru pa jih je zanimala predvsem kazenska odgovornost mladoletnikov. Deljena so bila mnenja, ali bi morali mladostniki pred polnoletnostjo že imeti pravico odločanja in ne le soodločanja. Tretješolci so spregovorili o spolnih odnosih med mladimi iz moralnega vidika in pravne plati in ugotovili, da sama ljubezen ni kaznivo dejanje, spolni odnosi pa da so lahko.

Srednješolci četrtih letnikov pa so svoj razmislek namenili poročanju medijev o kaznivih dejanjih in nasilju v medijih, tudi na spletu, ter o dostopnosti določenih medijskih vsebin mladim. Varuh je pritrdil njihovi ugotovitvi, da je poročanje o kaznivih dejanjih v katera so vpleteni otroci delikatno početje, ki ga je treba presojati od primera do primera posebej. Predvsem pa je treba paziti na razkrivanje identitete vpletenih, saj lahko tudi z objavo posrednih informacij pride do stigmatizacije mladih, kar sploh ni v korist otroka. Konvencija o otrokovih pravicah, slovenska ustava in zakonodaja namreč zavezujejo k delovanju v korist otroka, kar mora biti nad vsemi interesi.

Varuh je na vprašanje, kako zajeziti nekorektne medije, dejal, da so včasih določene skupine civilne družbe določenega akterja ali akcijo, ki je bila v nasprotju z odprto družbeno mislijo, preprosto ignorirale oziroma bojkotirale. Morebitno rešitev za hude kršitelje varuh vidi tudi v velikih denarnih odškodninah po sodnih postopkih. Seveda pa bi morala samoregulacija potekati predvsem znotraj novinarske vrste, kar pa tudi novi kodeks novinarjev ne omogoča, saj ne-članov društva ne zavezuje.

V primerih nasilja podpiramo avstrijski model izločevanja nasilneža iz družine in ne obratno, kot se to dogaja zdaj, ko se pretepene mamice z otroci zatekajo v varne hiše, je na vprašanje nasilja še odgovoril varuh. 

Akcija Prepih pravic skuša slediti 12. členu Konvencije o otrokovih pravicah (Pravica do prostega izražanja mnenj o vsem, kar je v zvezi z otrokom). Sodi v okvir varuhovih prizadevanj spodbuditi otroke in mladostnike, da jasno in glasno spregovorijo o svojih težavah in da na glas razmišljajo o določenih temah, ki jih zadevajo in med katerimi so njihove pravice vsekakor osrednjega pomena. Varuh se je z nekaterimi pogledi mladih, predvsem osnovnošolcev, seznanil že ob dnevu odprtih vrat, 7. oktobra, obeležitev obletnice sprejema Konvencije o otrokovih pravicah pa daje tokrat možnost tudi mladostnikom, da se sliši njihov glas.