Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med aprilom in junijem 2024 obravnaval različne pobude ljudi, ki so se nanj obrnili v zvezi z zagotavljanjem človekovih pravic invalidov. Pobudnicam in pobudnikom je pomagal s pojasnili o njihovih pravicah in zakonodaji, na pristojne organe naslavljal priporočila za boljše uresničevanje pravic in javno opozarjal na pravice invalidov. V nadaljevanju je pregled zaključenih obravnav pobud ter različnih javnih aktivnosti.
Varuh opozoril na zamude pri odločanju o pravicah po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov
Varuh ugotavlja, da še vedno prihaja do zamud pri odločanju o pritožbah zoper odločbe o pravicah po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov. Pobudnik, ki se je v zvezi s tem obrnil na Varuha, je namreč na odločitev čakal več kot eno leto, na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa je v reševanju še več drugih pritožb, pri katerih je rok za odločitev že potekel. (več)
Varuh je bil kritičen do nenapovedanega obiska zdravnika izvedenca za osebni pregled na domu
Na Varuha se je obrnila pobudnica z očitkom dolgotrajnosti odločanja Območne enote Maribor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) o njeni zahtevi za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. V zvezi z obravnavo njene zahteve je pobudnica sicer pojasnila, da je prejela obvestilo Zavoda o tem, da jo je na njenem domu dvakrat iskal zdravnik izvedenec, ki naj bi opravil osebni pregled pobudnice. Pobudnica je zatrjevala, da obiska zdravnika izvedenca nista bila napovedana in da zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmogla odpreti vhodnih vrat, navedena enota Zavoda pa je od nje naknadno pisno zahtevala, naj pojasni razloge, zakaj je ni bilo doma, ter da bo, če je ob naslednjem obisku zdravnika izvedenca ne bo doma, postopek ustavljen. Varuh je ravnanje Območne enote Maribor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v primeru nenapovedanega obiska pobudnice ocenil kot kršitev načela dobrega upravljanja. Poleg tega je Varuh ugotovil, da je v primeru pobudnice prišlo do prekoračitve zakonskega roka za odločanje in s tem do kršitve načela zakonitosti. (več)
Težave pri nameščanju otroka v strokovni zavod
Varuh je v vednost prejel dopis okrožnega sodišča, s katerim je MDDSZ in Svet Republike Slovenije za otroke in družino seznanilo s težavami ob izrekanju ukrepa trajnejšega značaja z namestitvijo osnovnošolskega otroka v krajevno pristojni strokovni zavod. Sodišče je navedlo, da je bilo treba v konkretnem primeru osnovnošolskega otroka vzeti iz zanj škodljivega okolja in ga v naslednjem šolskem letu (2023/2024) namestiti v strokovni zavod. Strokovni zavod je pred narokom (ki je bil predviden dober teden pred začetkom novega šolskega leta) sporočil, da je polno zaseden in da otroka ne more sprejeti. Varuh je po prejemu odgovora Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) obravnavo konkretne pobude zaključil, saj se je za ogroženega otroka pravočasno našla ustrezna namestitev. Ker pa to ni bila edina pobuda Varuhu, ki je izpostavila težave z nameščanjem otok in mladostnikov po Zakonu o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMVI), Varuh navedeno problematiko še naprej obravnava. Nesprejemljivo je namreč, da bi zaradi pomanjkanja kapacitet in kadrov država pozabila na dolžnost zagotavljanja največje koristi otrok s tem, ko bi jih pustila v ogrožajočih okoljih. (več)
Državni preventivni mehanizem je tudi med aprilom in junijem obiskoval varstveno delovne centre
Predstavnica DPM[1] je v aprilu in maju obiskala bivalno enoto Bohova Varstveno delovnega centra (VDC) Polž ter bivalni enoti Trebnje in Novo mesto VDC Novo mesto. V juniju je predstavnica DPM obiskala štiri enote Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Matevža Langusa Radovljica.
Varuh se je sestal z Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV
Varuh Peter Svetina je danes, 20. junija, sprejel varuhinjo Radiotelevizije Slovenija Marico Uršič Zupan. Predstavila mu je ključne ugotovitve iz letnega poročila za leto 2023. Varuhinja je poudarila, da je kljub napredku pri zagotavljanju dostopnosti žal še kar nekaj oddaj, ki dobijo podnapise za gluhe in naglušne šele za ponovitev ali ogled kasneje na spletni strani, kar pa gluhe in naglušne postavlja v neenakopraven položaj. Varuh Peter Svetina je v pogovoru pohvalil prizadevanja RTV Slovenija za izboljšanje dostopnosti vsebin za senzorno ovirane osebe ter izpostavil pomembnost zagotavljanja enakopravnega dostopa do informacij in programov za vse gledalke in gledalce. Dodal je, da zelo podpira iniciativo invalidskih organizacij, s katero si prizadevajo, naj RTV Slovenija prenaša tudi paralimpijske igre 2024 v Parizu. (več)
Varuh organiziral posvet o deinstitucionalizaciji
Varuh je 29. 5. 2024 v Novi Gorici organiziral posvet z naslovom Deinstitucionalizacija – nujen proces za zagotavljanje človekovih pravic. V prvem delu posveta je o vprašanjih, kje smo in kam gremo na področju deinstitucionalizacije varuh Peter Svetina govoril s profesorjem na Fakulteti za socialno delo dr. Vitom Flakerjem in z direktorjem Doma upokojencev Nova Gorica Bojanom Stantetom. V drugem delu posveta pa je namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc svoje sogovornike vodila skozi razmišljanja o priložnostih in izzivih v praksi. Udeleženci so ob koncu posveta sprejeli zaključke in oblikovali priporočila. (več)
Varuh na Konferenci držav pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov naslovil priložnosti in izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca
Varuh Peter Svetina se je udeležil 17. zasedanja Konference držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov (ZN) o pravicah invalidov (COSP17 - CRPD), ki je med 11. in 13. junijem potekala v New Yorku. Rdeča nit zasedanja je bil ponovni razmislek o pomenu vključevanja invalidov in iskanje mednarodnega soglasja o tem, kako jim zagotoviti boljšo sedanjost in zaščititi njihovo prihodnost. Na zasedanju je aktivno sodeloval v splošni razpravi. Ker je bila ena od podtem konference mednarodno sodelovanje za spodbujanje tehnoloških inovacij in prenosa tehnologij za vključujočo prihodnost, se je v svojem nagovoru osredotočil na prednosti, izzive in tveganja umetne inteligence na pravice invalidov. Izjavo je podal tudi v imenu delovne skupine za pravice invalidov Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), ki združuje več 38 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice. (več)
Varuh organiziral mednarodni spletni seminar na temo umetne inteligence in pravic invalidov
Predstavnica Varuha človekovih pravic Jerneja Turin, ki predseduje delovni skupini za pravice invalidov v okviru Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) je 22. maja 2024 za članice in člane delovne skupine ter druge zainteresirane predstavnike nacionalnih institucij za človekove pravice organizirala spletni seminar o umetni inteligenci in njenem vplivu na pravice invalidov. Cilj seminarja je bil udeležencem omogočiti razumevanje, kako lahko napredek na področju tehnologije umetne inteligence vpliva na pravice invalidov. Udeleženci so s pomočjo strokovnih predstavitev in odprte razprave preučili morebitne izzive, tveganja in priložnosti, povezane z izvajanjem umetne inteligence v kontekstu pravic invalidov ter morebitno vlogo nacionalnih institucij za človekove pravice pri obravnavi povezanih tveganj in izzivov. (več)
Varuh sindikalistom zdravstva in socialnega varstva o človekovih pravicah
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je 12. 4. 2024 v Ankaranu pripravil strokovno izobraževanje, na katerem je varuh Peter Svetina spregovoril o človekovih pravicah v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Poudaril je, da je pri oskrbi oseb, bodisi je ta zajeta v dolgotrajno oskrbo ali osebno asistenco ali druge oblike, treba posebej paziti, da je sistem oblikovan tako, da na koncu nihče ne bo izpadel iz njega. Poudaril je še, da ima vsakdo pravico do življenja v okolju, v katerem je odraščal. Nedavni sprejem strategije deinstitucionalizacije je ocenil kot prvi korak v pravo smer, ki pa brez konkretnega in izvedljivega akcijskega načrta, ustreznega zakonodajnega okvira ter predvsem sredstev ne bo dovolj, če želimo vzpostaviti dostopen, učinkovit in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljil na socialni pravičnosti in medgeneracijski solidarnosti. Navzoče je še seznanil, da se institucija Varuha podrobneje ukvarja tudi z dostopnostjo okolja, javnega prevoza ter komunikacij za invalide, ter opozoril, da smo ob obravnavi zatrjevane neodzivnosti gradbene inšpekcije na prijave arhitekturnih ovir odkrili sistemske nepravilnosti Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. (več)
Ob slovenskem dnevu paraplegikov in tetraplegikov varuh opozoril na diskriminacijo in probleme z osebno asistenco
Ob slovenskem dnevu paraplegikov in tetraplegikov je varuh opozoril na probleme, ki jih zaznava v zvezi z osebno asistenco in apeliral na odločevalce, naj se z novelo Zakona o osebni asistenci zagotovi ustrezna zakonska ureditev področja osebne asistence, pri čemer naj bodo enakopravno varovane pravice posameznikov in posameznikom omogočeno učinkovito uveljavljanje pravnih sredstev. Varuh je ponovno poudaril, da vodilo za spremembo Zakona o osebni asistenci nikakor ne sme izhajati iz predpostavke, da gre za zlorabo trenutne ureditve, temveč zagotavljanje potrebe po pomoči tistim upravičenim posameznikom, ki zaradi invalidnosti ne morejo biti enakopravno vključeni v družbo. V izjavi za javnost je varuh opozoril tudi, da je v Sloveniji diskriminacija invalidov žal očitno prisotna še na številnih področjih. (več)
Ob svetovnem dnevu lahkega branja varuh opozoril na pravico do informacij v lahko berljivi obliki
Ob svetovnem dnevu lahkega branja je varuh Peter Svetina poudaril, da se vključujoča družba gradi tako, da spoštujemo človekove pravice in temeljne svoboščine vsakogar. Če resnično želimo biti takšna družba, se moramo naučiti pripravljati tudi informacije v lahkem branju. (več)
Ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu varuh opozoril na nezadostno izvajanje integracije oseb z avtizmom
Varuh ocenjuje, da mora biti izobraževanje o avtizmu in specifičnih pristopih glede na potrebe oseb z avtizmom eden ključnih elementov v akcijskih načrtih za integracijo. Varuh že vrsto let odločevalcem predlaga, naj pripravijo sistemske programe, ki bi omogočili, da se poveča število strokovnjakov za strokovno delo z osebami z avtizmom in njihovimi družinami, ter z drugimi ukrepi omogoči dostopnost rednih obravnav in terapij, ki jih osebe z avtizmom potrebujejo. Napredka ne vidi. Ocenjuje, da je v Sloveniji izvajanje integracije oseb z avtizmom nezadostno. Varuh opozarja, da je avtizem vseživljenjsko stanje, zato je nujno posebno pozornost posvetiti sistemski ureditvi skrbi tudi za adolescente in odrasle z avtizmom. Ti so ob prehodu v odraslost prepuščeni iznajdljivosti in možnostim svojih družin. Kljub temu da je to obveza države, ta ne zagotavlja programov, ki bi omogočali ustrezna bivališča, v katerih bi lahko osebe z avtizmom uresničevale svojo pravico do samostojnega življenja, manjkajo pa tudi ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki bi lahko odrasle z avtizmom podpirali v njihovem neodvisnem življenju. (več)
Varuh je objavil svoje redno letno poročilo
29. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic in 16. poročilo Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023, ki med drugim obravnava tudi človekove pravice invalidov, je varuh junija posredoval državnemu zboru ter ga osebno predal še predsednici Državnega zbora RS mag. Urški Klakočar Zupančič, predsedniku vlade dr. Robertu Golobu in predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar. Institucija Varuha je v letu 2023 obravnavala skupno 6.225 zadev, kar je 250 zadev več kot leto prej, ugotovila pa je 262 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti. Organi še zmeraj najpogosteje kršijo načelo dobrega upravljanja (v letu 2023 je bilo tako v 65 primerih), neupravičeno zavlačujejo postopke, kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravice invalidom. Sledijo kršitev pravice do socialne varnosti, kršitev pravice do zdravstvenega varstva in kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država. (več)
Prejšnji pregledi aktivnosti Varuha na področju pravic invalidov (klik na spodnje alineje vas popelje na mesto, kjer so objavljeni):
- oktober-december 2022
[1] Naloga Državnega preventivnega mehanizma (ki je bil v okviru Varuha vzpostavljen na podlagi zahteve Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja) je obiskovanje krajev odvzema prostosti v državi in preverjanje ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, z namenom, da bi se okrepilo njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.
