Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica mag. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek in svetovalka pri Varuhu Sabina Dolič so v četrtek, 3. 3. 2016, gostile že devetinštirideseto srečanje Varuha s civilno družbo s področja okolja in prostora. Osrednji gostje srečanja so bili predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, njegov drugi namestnik Samo Jereb in vrhovni državni revizor – B5 dr. Miroslav Kranjc.
Namen srečanja je bil okrepiti sodelovanje Računskega sodišča in predstavnikov civilne družbe pri presojanju pravilnosti in smotrnosti odobritve ter porabe javnih sredstev za okolje.
Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, je uvodoma predstavil vlogo in delovanje sodišča ter vizijo prihodnjega delovanja. Seznanjeni so z okoljskimi problemi, ki so javno izpostavljeni in jih spremljajo skladno s svojimi pristojnostmi. Ugotavljajo, da je Ministrstvo za okolje in prostor v zadnjih letih tisto ministrstvo, ki žal ne deluje najbolj učinkovito. Ocenjujejo, da so k temu pripomogle tudi pogoste menjave ministrov. Delovanje države na področju varstva okolja ni zadovoljivo in potrebne so mnoge izboljšave.
Sledila je razprava, v kateri so udeleženci srečanja podali svoje pripombe na delovanje računskega sodišča in predloge za nadaljnjo izvedbo revizijskega nadzora.
Izpostavili so problematiko ureditve javnih površin, kjer je zaradi kapitalskih teženj javni interes prepogosto oškodovan. Strinjali so se, da gre za sistemsko pomanjkljiv pristop k urejanju prostora, ki se v prihodnje mora ustrezno urediti.
Prav tako še zmeraj nista rešeni vprašanji protipoplavne varnosti in pozidave različnih površin, kjer poglavitni očitki letijo tudi na transparentnost porabe evropskih sredstev.
Še zmeraj ni zaznati resnejšega pristopa države k reševanju vprašanj ravnanja z odpadki, pereči ostajajo tudi preostali viri onesnaževanje okolja. Prav tako je mnogo nepravilnosti pri porabi javnih sredstev je zaznati na ravni delovanja lokalnih skupnosti.
Očitki so bili podani tudi na sistem podeljevanja državnih subvencij, saj bi bilo potrebno zagotoviti večjo transparentnost postopkov, evidentiranost podeljenih subvencij in preprečevati potencialno škodljivost pridobljenih subvencij v prid kratkoročnim individualnim interesom. Udeleženci srečanja so se strinjali, da je odprtih tem veliko in je nadaljnje skupno ukrepanje izrednega pomena.
Številne izpostavljene teme obravnava tudi Varuh in skupaj s predstavniki civilne družbe opozarja pristojna ministrstva. Na nekaterih področjih je sicer mogoče priznati napredek, nekatere izboljšave so uvedene, vendar stanje ni zadovoljivo. Ena večjih ovir je še vedno neobstoječe oziroma neučinkovito medresorsko sodelovanje, ki sicer predstavlja pomemben predpogoj pri pripravi učinkovitega in dolgoročno vzdržnega strateškega delovanja na državni ravni.
