Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je danes, 4. septembra 2024, udeležil skupne seje Komisije za državno ureditev in zainteresirane Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije.

Prisotnim je predstavil 29. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2023 in Poročilo o izvajanju nalog in pooblastil Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023, ki preventivno preprečuje mučenje in druge oblike okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja oseb, ki jim je bila odvzeta prostost.

Varuh človekovih pravic (Varuh) je lani obravnaval skoraj 6300 zadev in ugotovil 262 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, ki so se največkrat nanašale na načelo dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov, enakost pred zakonom ter na kršitev pravice do socialne varnosti. Največ kršitev je Varuh tudi v aktualnem poročilu ugotovil na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi v letu 2023 so se ponovno pokazale težave pri uresničevanju nujnih reform, saj se spremembe dogajajo izjemno počasi. »Zdi se, da težava ni v pomanjkanju poguma, temveč v pomanjkanju vizije in konstruktivnega dialoga med različnimi deležniki. To povzroča občutek nemoči med prebivalci in zmanjšuje zaupanje v državo,« je opozoril varuh Svetina. Dodal je, da se izgublja vizija, kako zagotoviti, da Slovenija ostane socialna država. Vse bolj je na preizkušnji solidarnost in občutek za sočloveka,  vse bolj pa postajamo družba posameznikov.

Za reševanje ključnih sistemskih izzivov v Sloveniji Varuh človekovih pravic na podlagi vseh svojih dejavnosti je v preteklem letu dal 86 novih priporočil. Ta se nanašajo na delo različnih državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil. Opozarjamo tudi na okoli 80 neuresničenih preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna. »Na področju varstva pravic invalidov dajemo 24 novih priporočil. Tudi lani smo veliko pozornosti namenili dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Konec prihodnjega leta se po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov izteče prehodni rok, ko morajo biti vsi objekti v javni rabi prilagojeni in dostopni za invalide. Dejstvo je, da številni objekti v javni rabi še vedno niso dostopni. Ugotovili smo na primer, da za invalide še vedno ostaja nedostopen Center za socialno delo Sežana, saj so prostori v drugem nadstropju stavbe brez dvigala in so zato zanje nedostopni. Po skoraj enem letu pretečenega časa zaradi drugih neodložljivih obveznosti, je bil odpovedan celo prvi sestanek z direktorico omenjenega centra za socialno delo, namenjen‚ ureditvi zadeve. Tak odnos vodstva centra za socialno delo je nedopusten in kaže na brezbrižnost do ranljivih skupin,« je izpostavil varuh človekovih pravic. 

Tudi položaju otrok je Varuh lani namenil veliko pozornosti, saj je samo na tem področju obravnaval skoraj 500 zadev, v okviru Zagovorništva otrok pa še 200 pobud. »Zelo pomembna tema, ki je bila v preteklem letu znova v ospredju, je duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ponovno izpostavljamo kritično pomanjkanje pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov. Opozarjamo tudi na dejstvo, da skrb za otroke s posebnimi potrebami še vedno ni urejena sistemsko, temveč je odvisna od ozaveščenosti posameznikov in od njihovih individualnih prizadevanj. Vse to neposredno vpliva na dolgotrajnost sodnih postopkov, ki zadevajo otroke in mladostnike, to pa je povsem nesprejemljivo,« je dejal Svetina. 

Na področju zdravja je opozoril, da sta dostop do zdravnika in kakovost zdravljenja ključna elementa javnega zdravstva. »Največja frustracija je ta, da vrsta vprašanj na področju zdravstvenega varstva ostaja že vrsto let neodgovorjenih, to pa poslabšuje dostopnost do zdravstvenih storitev. Zavedamo se, da problematika ni nastala včeraj in tudi ne more biti rešena jutri, vendar ob vsaki priložnosti, in to že več let opozarjamo, da jo je treba začeti reševati danes,« je opozoril varuh. 

Državnim svetnicam in svetnikom je varuh Svetina predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma, ki je lani obiskal 87 krajev odvzema prostosti. »Ob tematskih obiskih v različnih socialno-varstvenih zavodih in centrih, smo ugotavljali, v kolikšni meri je stanovalcem zagotovljena pravica do zasebnosti, zdravstvenih storitev, intimnosti in ali imajo možnost vzpostavitve odnosa z osebo istega ali drugega spola znotraj zavoda ali zunaj njega. Ugotovili smo denimo, da vsem stanovalkam Doma na Krasu ni bil zagotovljen redni ginekološki pregled, prav tako praviloma niso bile vključene v državne preventivne programe za odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb,« je še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina. 

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v državnem svetu svoj govor zaključil s pozivom k bolj učinkovitemu in hitremu odzivanju na priporočila Varuha ter poudaril, da so neodvisne institucije ključne za vzdrževanje pravne države in zaščito človekovih pravic v Sloveniji.