Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je skrbela za svojo onemoglo mamo, pri čemer pa sta pet mesecev čakali na odločbo, ali bo mami priznana pravica do oskrbovalca družinskega člana in ali bo pobudnica lahko postala njena oskrbovalka. Zaradi negotovosti sta bili v hudi stiski. Varuh je ugotovil, da je do zamude pri izdaji odločbe prišlo, ker CSD ni pravočasno prejel izvedenskega mnenja invalidske komisije ZPIZ, slednja pa je imela zamudo zaradi velikega pripada zadev. Slednje torej pomeni, da primer pobudnice žal ni osamljen primer. ZPIZ je Varuhu sporočil, da je že sprejel ukrep za odpravo zaostankov, to je povečano število obravnavanih zadev na senatih v naslednjih mesecih. V obravnavanem primeru je CSD, izdal pozitivno odločbo. Varuh pa je zaradi zamude pri njeni izdaji ugotovil kršitev pravice do socialne varnosti in kršitev načela dobrega upravljanja.

***

Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo kandidatke za oskrbovalko družinskega člana, ki se je pritoževala, da z materjo, ki je vložila vlogo za oskrbovalca družinskega člana, že pet mesecev čakata na odločbo. Pobudnica je takrat že leto dni skrbela zanjo in je navajala, da je mama v zelo slabem zdravstvenem stanju in da obe dodatno bremeni negotovost glede odločitve o pravici.

Center za socialno delo (CSD), ki ga je Varuh zaprosil za pojasnila v zadevi, je pojasnil, da je v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) dokumentacijo odstopil na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in da čaka na mnenje, iz katerega bo razvidno, ali je vlagateljica upravičena do oskrbovalca družinskega člana in na mnenje, iz katerega bo razvidno, ali je kandidatka za oskrbovalca primerna za njeno oskrbovalko. Mnenje je namreč podlaga za odločanje CSD o tej pravici. CSD, ki je prepoznal stisko pobudnice, je bil v z njo v rednih stikih in jo usmerjal, kako naj ravna, dvakrat pa je tudi sam urgiral pri ZPIZ.

Varuh je nato za pojasnila v zadevi in za siceršnje stanje zadev na področju izdajanja tovrstnih mnenj zaprosil ZPIZ, ki je odgovoril, da je bilo kandidatki za oskrbovalca družinskega člana pred kratkim poslano vabilo na osebni pregled (ki bo v prihodnjih dneh) medtem, ko bo vlagateljica ocenjena v odsotnosti, ker predložena medicinska dokumentacija zadošča za podajo izvedenskega mnenja.

Kmalu zatem je pobudnica Varuha obvestila, da se je udeležila osebnega pregleda in da je na CSD prejela informacijo, da bo odločba pozitivna. S CSD se je tudi že dogovorila za razgovor glede nadaljnjih postopkov. Pobudnica je še povedala, da je odločitev prinesla veliko olajšanje tako njej, da bo materi lahko nudila potrebno oskrbo, kot tudi materi, da ji ne bo treba v institucijo.

Da ne gre za osamljen primer, pa je kazalo stanje tovrstnih zadev na ZPIZ. ZPIZ je namreč v septembru 2024 Varuhu posredoval podatek, da je v obdobju od 1. 1. 2024 do 31. 8. 2024 prejel 1285 zahtevkov za oskrbovalca družinskega člana, od tega je bilo rešenih 848 zahtevkov in nerešenih 437 zahtevkov. Pojasnil je tudi, da je razlog za daljši čas obravnave zahtevka obsežnost postopka, saj se vedno obravnavata dve osebi in podata dve izvedenski mnenji. Kadar namreč senat invalidske komisije ugotovi, da je oseba, ki uveljavlja pravico do oskrbovalca družinskega člana, do njega upravičena, invalidska komisija poda ne samo mnenje za oskrbovanca, pač pa tudi mnenje, ali je kandidat za oskrbovalca družinskega člana zmožen za oskrbovalca družinskega člana.

ZPIZ je pri tem pojasnil še, da so postopki za podajo izvedenskega mnenja za oskrbovalca družinskega člana lahko tudi daljši iz razloga, ker predvideni oskrbovanci poleg vloge preko CSD za oskrbovalca družinskega člana, pri ZPIZ vlagajo tudi vloge za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ali za povečanje obsega le-te. V teh primerih, ne glede na to, da vlagatelj ne more uživati dveh primerljivih pravic (tretji odstavek 11. člena in četrti in peti odstavek 38. člena ZDOsk-1), izvedenski organ poda izvedensko mnenje tako glede potrebe po pomoči in postrežbi kot glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, pri čemer je odločitev o prvi pravici v pristojnosti ZPIZ, pri drugi pa v pristojnosti CSD, pri čemer CSD na primerljivost pravic pazi po uradni dolžnosti. Odločitev o tem, ali bo vlagatelj užival pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (še nadalje) ali pa bo užival pravico do dolgotrajne oskrbe, to je do oskrbovalca družinskega člana, pa je prepuščena vlagatelju oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku oziroma skrbniku.

Ob teh pojasnilih je ZPIZ Varuhu sporočil, da je v začetku septembra 2024 predvidel ukrep za odpravo zaostankov, to je povečano število obravnavanih zadev na senatih v naslednjih treh mesecih.

Varuh meni, da je glede na naravo pravice do oskrbovalca družinskega člana še posebej pomembno, da je o pravici čim prej odločeno. S tem se omogoči pravočasno organizacijo in izvajanje oskrbe družinskega člana, ki potrebuje pomoč, nudi se podporo in usposabljanje oskrbovalcu ter preprečuje dodatne stiske, težave in obremenitve, do katerih prihaja pri začasnih rešitvah. Glede na šest mesecev, ki so bili potrebni za izdajo odločbe, je Varuh v obravnavanem primeru ugotovil kršitev pravice do socialne varnosti in kršitev načela dobrega upravljanja. 9.7-21/2024