Učiteljica v srednji šoli je prosila Varuha za odgovor na vprašanje, če ima polnoletni dijak pravico, da si v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa izbere zagovornika. Navedla je, da si je dijak, ki se je znašel v tem postopku, izbral zagovornika, učitelja iz razrednega učiteljskega zbora. Učiteljica je menila, da ima dijak pravico do izbire zagovornika, ravnateljica pa je bila drugačnega mnenja in se je pri tem sklicevala na 23. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (pravilnik).
Pobudnici smo pojasnili, da na podlagi 27. člena Zakona o gimnazijah (zakon) pravilnik sprejme minister. Zakon izrekanja vzgojnih ukrepov ne ureja. Pri pregledu pravilnika smo ugotovili, da člen pravilnika, na katerega se je sklicevala ravnateljica, ni povsem jasen. 23. člen pravilnika (razgovor in zagovor) določa: "Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem. Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob prisotnosti razrednika in staršev, opravi pred ravnateljem. Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili, ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje strokovni delavec."
Učiteljici smo sporočili mnenje Varuha, saj če pravilnik beremo zelo "ozko in strogo", je izbira katerega koli strokovnega delavca (izmed razrednega učiteljskega zbora ali učiteljskega zbora šole) predvidena le v primeru, da s starši dijaka ni bilo mogoče vzpostaviti stika (tretji odstavek 23. člena). Prepričani smo, da je tudi pri izrekanju vzgojnega ukrepa treba upoštevati največjo korist mladostnika, ne glede na to, ali je mladoleten ali polnoleten. Po našem mnenju bi dijakom naklonjen ravnatelj brez posebnih težav lahko dovolil, da bi dijaka za očitano kršitev šolskega reda zagovarjal poleg razrednika še učitelj, ki si ga je izbral, saj mu očitno bolj zaupa in se mu zdi pravičnejši. Pobudnici smo sporočili še, da bi moralo biti v postopkih vzgojnega ukrepanja zoper dijake več mnenj z vidika pravičnosti in sorazmernosti dobrodošlih.
Učiteljica se nam je zahvalila za mnenje. Sporočila je, da so na šoli problem uspešno rešili. Dijaku je bil izrečen vzgojni ukrep pogojne izključitve iz šole, pred tem mu je namreč grozila izključitev. Dijak je za svoje neopravičene ure prevzel odgovornost in se zavezal, da bo do konca šolskega leta pouk obiskoval redno.
Menimo, da je bila pobuda utemeljena, saj se nam sedanja rešitev v pravilniku ne zdi primerna. Po mnenju Varuha bi lahko pripravljavci predpisov bolj premišljeno in tenkočutno omejevali posamezne pravice, ki jih uveljavljajo mladi, še bolj premišljeno pa morajo ravnati tisti, ki pravilnik izvajajo. 0.4-75/2015
