Pobudnik navaja, da je center za socialno delo (CSD) v letu 2001 z odločbo brez njegovega soglasja spremenil priimek njegove hčerke. Odločba CSD ni postala pravnomočna in je bila po vloženi pritožbi razveljavljena. Pobudnik je pritožbo vložil neposredno na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) kot pritožbeni organ, zato je CSD po preteku pritožbenega roka zmotno domneval, da pritožba ni bila vložena. Tako je CSD nepravnomočno odločbo označil kot pravnomočno in jo posredoval upravni enoti (UE), ki je izvedla spremembo priimka. Pobudnik je pred UE uveljavljal pravna sredstva, vendar ni navajal neveljavnosti soglasja, ki ga je podal CSD, zato ta navedba ni mogla biti upoštevana. UE je bila o formalni pomanjkljivosti soglasja obveščena šele v letu 2005, ko je CSD predlagal vrnitev v prejšnje stanje, torej vrnitev starega priimka. UE je brez postopka takšen predlog z dopisom zavrnila.
Pobudniku smo pojasnili, da ni Varuhova naloga preverjanje zakonitosti posameznih ravnanj ali odločitev državnih organov oziroma drugih nosilcev javnih pooblastil, temveč le ugotavljanje morebitnih kršitev človekovih pravic. Presoja spoštovanja človekovih pravic ni le pravno, temveč tudi dejansko vprašanje. V konkretnem primeru je treba upoštevati predvsem otrokove interese in koristi. Pobudnikovi mladoletni hčeri je bil v letu 2001 dejansko spremenjen priimek. Novi priimek od takrat uporablja in je postal del njene osebne identitete. Tega dejstva v ničemer ne spremeni okoliščina, da je bil priimek spremenjen zaradi napake CSD, posledično gre tudi za poseg v otrokove in pobudnikove pravice. Vsaka nadaljnja sprememba priimka bi pravno sicer lahko pomenila le odpravo v preteklosti zagrešene napake, dejansko pa bi takšna sprememba pomenila novo spremembo priimka in s tem vnovičen poseg v otrokovo osebnost. Takšno spremembo lahko pri mladoletnem otroku dovolita oba izmed staršev soglasno oziroma sodišče, če starši soglasja o tem vprašanju ne morejo doseči. Sodišče mora pri tem upoštevati predvsem otrokovo korist. V času obravnave pobude je potekal sodni postopek, v katerem se je odločalo o tem vprašanju. V otrokovo največjo korist je, da do pravnomočnosti sodne določitve priimka deklica ohranja priimek, s katerim je živela že skoraj osem let. Vsak drugačen poseg v trenutno stanje bi bil neprimeren, čeprav bi bil morda popolnoma skladen z veljavnimi predpisi.
Ugotovili smo, da so bile pri preimenovanju kršene otrokove pravice. Kršitve ni bilo mogoče odpraviti, ne da bi bile znova kršene pravice, zato pobudniku nismo mogli pomagati tako, kot je pričakoval. Zaradi časovne odmaknjenosti dogodka in narave napake v zadevi pristojnim organom tudi nismo podali posebnih priporočil ali predlagali ukrepov. Primer objavljamo z namenom, da podobnih primerov ne bi več bilo. 11.1-1/2009
