Ustava v 39. členu jamči svobodo izražanja, ki jo varuje tudi 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svoji judikaturi pogosto navaja, da svoboda izražanja pomeni enega izmed temeljev demokratične družbe, pogojev za njen napredek in za razvoj vsakega človeka. Svoboda izražanja zaseda osrednje mesto v ustavni hierarhiji vrednot, saj je temelj in nepogrešljiv pogoj skoraj vsake druge svobode. Vsebina objav, sporočil, mnenj in pogledov je načeloma prepuščena presoji tistega, ki jih je podal. Objava medijskih sporočil je načeloma prepuščena uredniški politiki medijev. Vendar ESČP poudarja, da izvrševanje svobode v demokratični družbi predpostavlja dolžnosti in odgovornosti. Tudi svoboda izražanja je varovana le do tistih meja, kamor seže varstvo drugih z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Skladno s 6. členom Zakona o medijih dejavnost medijev temelji mdr. tudi na nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, ob tem pa določa tudi, da mora biti ustvarjanje programskih vsebin v skladu s profesionalnimi kodeksi. Kodeks novinarjev Slovenije v 20. točki novinarje zavezuje, da spoštujejo pravico posameznika do zasebnosti in se izogibajo senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes.
Ustava Republike Slovenije v 35. členu varuje pravico do zasebnosti in osebnostne pravice, s tem da zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Pod določenimi pogoji so osebnostne pravice varovane tudi po smrti.
V vsakem konkretnem primeru je torej treba tehtati med interesom javnosti, da je obveščena o za njih pomembnih vsebinah in osebnostnimi pravicami posameznikov. To velja tudi za primer za katerega sprašujete. Nedvomno pa je meja prekoračena pri objavi trupla žrtve. Objava fotografij iznakaženega trupla pokojnika ne more in ne sme biti v interesu javnosti.
Spolne navade posameznika so občutljiv osebni podatek, ki pa je v konkretnem primeru pomemben za razumevanje celotnega dogajanja. Zato je mogoče opravičiti interes javnosti po tem podatku, pri poročanju pa bi bilo potrebno upoštevati tudi pieteto do pokojnika. Torej je lahko korektna informacija (če gre za potrjeno dejstvo) o odnosu med lastnikom in njegovimi psi v interesu javnosti, podrobnosti (vrste poškodb pri psih in kako je do njih prišlo) pa po moji oceni ne sodijo v krog podatkov, ki jih lahko označimo kot interes javnosti.
Pomembno je torej v vsakem primeru posebej navedene pravice tehtati in objaviti vsebine za katere ima javnost upravičen interes; to pa so predvsem vsebine, ki kažejo na ustreznost ravnanja javnih oblasti.
