Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je zaposlena na delovnem mestu čistilke v osnovni šoli. Zaradi dolgotrajne bolezni je bila z delovnega mesta odsotna več kot tri mesece. Po vrnitvi z bolniškega staleža je želela vložiti zahtevo za pridobitev solidarnostne pomoči. Pobudnici je osnovna šola pojasnila, da so se v zvezi z njeno zahtevo obrnili na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki naj bi šolam pojasnil, da je pobudnica zamudila rok za vložitev zahteve. Osnovna šola zato solidarnostne pomoči ni izplačala.

Varuh sej je za razjasnitev okoliščin primera obrnil na MIZŠ. Ministrstvo smo opozorili, da Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v tretjem odstavku 13. člena določa, da javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bi zahtevo zmožen vložiti.

V Navodili za financiranje dejavnosti javne službe v šolskem letu 2016/17 (navodilo), ki jih je oktobra 2016 izdalo MIZŠ, je navedeno, da »60-dnevni rok za oddajo vlogo začne teči prvi dan po dopolnjenih treh mesecih neprekinjene odsotnosti, če ni z obrazložitvijo zdravnika določeno drugače.« MIZŠ smo opozorili, da je tovrstno navodilo v nasprotju z zgoraj navedeno določbo aneksa h kolektivnim pogodbam, v katerem je jasno navedeno, da javni uslužbenec lahko vloži zahtevo v roku 60 dni od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Navodilo določa tudi, da mora zavod (šola) upravičeno zahtevo zaposlenega ali sindikata, če je zaposleni član, z ustreznimi prilogami in zahtevo ravnatelja poslati na MIZŠ v 8 dneh.

MIZŠ smo pozvali, da nam pojasni na kakšni pravni podlagi je bilo navodilo izdano in kakšen so pravne in dejanske posledice zamude 8 dnevnega roka za pošiljanje zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči.

MIZŠ nam je v odgovoru, ki smo ga prejeli več kot dva meseca po posredovanju poizvedbe, odgovorilo, da navodila urejajo razmerja med ministrstvom kot financerjem javne službe in šolo kot izvajalcem javne službe, in v nobenem delu ne posegajo ali urejajo delovnopravnega razmerja med šolo in javnimi uslužbenci, ki so v šoli zaposleni. Navodila naj bi celo sledila interesom zaposlenih, saj naj bi delodajalcem nakazovala, da naj bodo pozorni na tek roka za vložitev zahteve.

Varuh je sicer pozdravil naravnanost MIZŠ k varstvu pravic zaposlenih, vendar pa smo kljub temu menili, da razlogovanje MIZŠ ni ustrezno. Nemogoče je namreč pričakovati, da bodo delodajalci navodilo o roku za oddajo vloge razumeli drugače kot je zapisani in temu primerno obravnavali svoje zaposlene. Varuh je sicer sprejel pojasnilo MIZŠ, da navodila ne urejajo razmerij med delavci in delodajalci, vendar pa menimo, da navodila kljub temu predstavljajo okvir znotraj katerega delodajalci tolmačijo pravice, ki pripadajo delavcem. Zato je izjemnega pomena, da so tovrstna navodila napisana nedvoumno, ter da vsebujejo tudi jasna pojasnila o tem kakšne pravice pripadajo delavcem in pod katerimi pogoji jih lahko slednji uveljavljajo.

Zato smo MIZŠ priporočili, da navodila preoblikuje tako, da na bo v njih jasno in nedvoumno zapisano, da navodila ne posegajo v pravice delavcev, ki jih morajo zagotavljati delodajalci, da navodila ne posegajo v določbe aneksa h kolektivni pogodbi, da zamuda rokov iz navodil ne pomeni izgube pravice delavca in da mora delodajalec pri zamudi roka iz navodil delodajalcu izplačati solidarnostno pomoč skladno s pogoji, ki jih določa aneks h kolektivni pogodbi.

MIZŠ naj bi pri pripravi navodil za šolsko leto 2018/19 naša priporočila v celoti upoštevalo. Pobudo smo zaradi kršitve ustavnega načela o pravni in socilani državi zaključili kot utemeljeno. 10.1 – 5 / 2018