Spoštovanje in uveljavljanje etičnih načel sta pogoj za partnerski odnos med izvajalcem in uporabnikom socialnih storitev. Vendar pa v družbi še vedno ločujemo družbene skupine, kot npr. ljudi, ki imajo posebne potrebe, ali ranljive skupine, in jim tako že pripišemo status izjem, kar jih izključuje, je na današnjem posvetu o varstvu človekovih pravic na področju socialnega varstva dejala predsednica Socialne zbornice Slovenije Zmaga Prošt. Po njenih besedah zato današnji posvet v organizaciji zbornice pomeni korak k vključevanju izključenih. Državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Lidija Apohal Vučkovič je poudarila, da je treba možnosti za kršitve človekovih pravic odpraviti že na sistemski ravni. Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije (RKS) Srečko Zajc pa je RKS postavil kot primer, ko je bilo, po znani aferi in zamenjavi vodstva, treba znova premisliti o vrednotah in načelih in se vrniti k njim. Po uvodnih pozdravih sta s prispevkoma nastopili Bojana Cvahte in Martina Jenkole z urada varuha človekovih pravic, ki sta kritično pretresli razmere na področju socialno varstvenih storitev in človekovih pravic otrok.

 Cvahtetova je dejala, da iz večine pobud, ki jih prejmejo v uradu varuha, razberejo hudo gmotno stisko in strah za preživetje. V uradu so na ta problem večkrat opozarjali, zahtevali odpravo pomanjkljivosti v posameznih postopkih in poudarjali nedorečenost nekaterih predpisov s tega področja. Aktivnosti, ki jih država in lokalne skupnosti izvajajo preko institucij, posameznikov ali civilne družbe, da bi preprečevali stisko in težave posameznikov, je po besedah Cvahtetove premalo. Prva socialna pomoč mora biti čim boljša, saj varuh v svojih poročilih ugotavlja, da je uspešno varovanje človekovih pravic mnogokrat odvisno prav od dobre prve socialne pomoči. Nujno je, da jo izvajajo zelo usposobljeni strokovnjaki. Pomoč družini za dom in strokovno svetovanje pri urejanju družinskih odnosov (tudi ob in po razvezi) je še vedno ena najbolj šibkih točk, pravi Cvahtetova. Varovanje posameznikovih pravic se zaradi včasih neustreznega ravnanja in dolgotrajnosti postopkov pokaže kot pomanjkljivost.

 V uradu varuha pozivajo odgovorne, državo in lokalne skupnosti, da sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za čim širšo mrežo ustreznih in usposobljenih izvajalcev pomoči na domu, ker je z vidika varovanja pravic posameznika prav, da lahko vsakdo, tudi če je star in bolan, čim dlje ostane v svojem domačem okolju. Nadalje v uradu opozarjajo, da je premalo zmogljivosti za vse, ki potrebujejo institucionalno varstvo. Čakalne dobe v domovih za starejše so predolge, negovalnih oddelkov za podaljšano bolnišnično zdravljenje je premalo. Varčevanje, ki gre na račun človeškega dostojanstva, je z vidika varovanja človekovih pravic neetično in nedopustno. Denarne socialne pomoči in druge vrste denarnih pomoči so prenizke in ne zagotavljajo zadostne socialne varnosti, to pa že pomeni kršitev človekovih pravic, je poudarila Cvahtetova.

 Martina Jenkole, ki se je osredotočila na varovanje otrokovih pravic, pa je opozorila zlasti na prepozno ukrepanje pristojnih služb v korist otroka in na pomanjkanje medinstitucionalnega in medresorskega sodelovanja, ko vsak ostaja na svojem bregu, vmesne poti pa ni. Prepogosto se izhaja iz pravic staršev, ne pa iz pravic otroka, postopki pa se vlečejo nerazumno dolgo, je dejala. V uradu opažajo, da je eden najpogostejših in težko rešljivih problemov nejasno definiran položaj otroka in ob tem neopredeljen pojem korist otroka. V vseh odločitvah in ukrepih, ki zadevajo otroka, mora biti vodilo najboljši interes otroka.

 Otroka bi morali odrasli upoštevati kot subjekt pravic, kot osebo z lastnimi pravicami, medtem ko ga zdaj naša kultura podcenjuje. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah zagotavlja otroku pravico do lastnega mnenja in obvezuje odrasle, da to mnenje jemljejo resno v vseh zadevah, ki zadevajo otroka. Za krepitev otrokovega položaja mu je treba omogočiti zastopnika, ki mora biti glas otroka in kot tak neodvisen. Pomembni sta hitrost in učinkovitost ukrepanja, torej odločanje v najkrajšem možnem času, interdisciplinarno in medresorsko sodelovanje, oblikovanje ustreznih interdisciplinarnih timov in podporne mreže služb za ustrezno pomoč. Pomembne spremembe naj bi prinesla tudi novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je napovedala Jenkoletova.

 Posvet se nadaljuje z drugimi prispevki. Tako je Boris Koprivnikar s Skupnosti socialnih zavodov RS pripravil prispevek o varstvu človekovih pravic v domovih za starejše, Josip Lukač iz lenarškega zavoda Hrastovec Trate o varstvu človekovih pravic v posebnih socialnovarstvenih zavodih, Radovan Radetič s centra za socialno delo Ljubljana-Šiška pa o medinstitucionalnem sodelovanju pri razreševanju odprtih vprašanj skrbi za otroke. Varstvo človekovih pravic v varstvenodelovnih centrih (VDC) je tema, ki jo je obdelala Ivica Matko iz kranjskega VDC, Marjan Lačen s centra za usposabljanje, delo in varstvo iz Črne na Koroškem je prijavil prispevek o varstvu človekovih pravic v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje, Tatjana Arnšek z ministrstva za delo o varstvu človekovih pravic z vidika nadzornih služb, Simona Mlakar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij pa o varstvu človekovih pravic na področju delovnega in socialnega prava.