Pobudnica je Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanila, da so ji bila v postopku izvršbe zarubljena sredstva iz naslova otroških dodatkov, ki so ji bila nakazana za več mesecev za nazaj. Menila je, da je bila storjena napaka pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki je otroške dodatke na njen bančni račun nakazalo po več mesecih od vložitve zahtevka in pod napačno šifro, zaradi česar na banki ni bilo razvidno, da gre za nakazilo socialnega transferja.
Pobudnici smo pojasnili, da so po veljavni zakonodaji (tako po Zakonu o izvršbi in zavarovanju kot Zakonu o davčnem postopku) iz izvršbe izvzeti le tisti prejemki (tudi otroški dodatki), ki so nakazani za tekoči mesec. Ti prejemki so privilegirani, v preostalem znesku pa so sredstva na dolžnikovem računu njegovi prihranki, ki nimajo položaja privilegiranih prejemkov, zaradi česar je mogoče nanje seči z izvršbo. Takšno pojasnilo je pobudnici posredovala tudi banka in smo ga ocenili kot korektno.
Ker je banka le izvrševalec (sodnih in davčnih) sklepov o izvršbi, vanje ne sme posegati. Dolžnik pa ima sam sicer možnost banko opozoriti, če pri izvrševanju konkretnih sodnih in davčnih sklepov o izvršbi ne bi upoštevala omejitev izvršbe na prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. Odpravo nepravilnosti, ki se kaže v tem, da mu je bilo preprečeno razpolaganje s sredstvi, ko so izvzeta iz izvršbe (torej tudi z otroškimi dodatki), pa lahko dolžnik s pisno vlogo zahteva tudi od izdajateljev sklepov o izvršbi. Edino ti lahko (na podlagi vloge stranke in ne po uradni dolžnosti ali na predlog Varuha) posežejo v svoje že izdane sklepe in banki odredijo drugačno izplačilo (to je izplačilo preteklih otroških dodatkov). Upoštevaje veljavno zakonodajo bo dolžnik s takšno zahtevo najverjetneje lahko uspešen le glede otroških dodatkov, nakazanih za tekoči mesec, ne pa tudi za nazaj.
Bistvo problema, ki ga je pobudnica izpostavila v pobudi, se kaže predvsem na dveh področjih. Eno je očitno (pre) dolgotrajni postopek odločanja o pravici do otroškega dodatka, kar ima za posledico priznanje te pravice za nazaj ter (skupno) nakazilo otroških dodatkov za več mesecev za nazaj. V tem primeru upravičenec, ki je morda hkrati tudi dolžnik (bodisi v sodni ali v davčni izvršbi) in mu je pravica do otroškega dodatka priznana za nazaj, to pravico dejansko lahko uveljavi le za tekoči mesec, ne pa tudi za nazaj. Drug problem pa predstavljajo napake pri nakazovanju otroških dodatkov s strani MDDSZ, zaradi katerih nakazila otroških dodatkov niso opredeljena kot socialni transfer in jih banke ne morejo ločiti od drugih vrst nakazil oziroma jih ne morejo opredeliti, kot tista sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe. Pobuda je bila utemeljena, ker gre v obeh primerih za sistemski vprašanji, ki ju bomo v prihodnje (raz)reševali s pristojnim ministrstvom. 6.4-145/2012