Poslanke in poslanci so se ob obravnavi rednega letnega poročila pridružili pozivom varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka za odpravo pomanjkljivosti, na katere opozarja zlasti v zvezi s sodnimi in upravnimi zaostanki. V vrstah SDS, NSi in SNS so do varuhovega dela precej kritični in mu zamerijo "pretirano" ukvarjanje z urejanjem položaja t.i. izbrisanih prebivalcev in Romov, pa tudi njegova opozorila v zvezi z nestrpnim političnim ravnanjem naj bi bila pristranska.
V zvezi z navedbami varuha o velikem številu nerešenih spisov ter sodnih zaostankov je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt poudaril, da so predlagali vrsto ukrepov za zagotovitev večje učinkovitosti sodstva oziroma za odpravo sodnih zaostankov. Vlada meni, da je ministrstvo za notranje zadeve storilo korak naprej pri zagotavljanju kakovostnega dela policistov v postopkih z državljani.
V zvezi s problematiko nasilja v družini in vprašanjem izrecne prepovedi telesnega kaznovanja otrok vlada pojasnjuje, da je v programu dela vlade do konca leta 2005 načrtovana priprava predloga zakona o varstvu pred nasiljem v družini in predloga družinskega zakonika, je še povzel Marolt. Na področju romske problematike je vlada uradu za narodnosti naložila, naj začne pripravljati poseben zakon o romski skupnosti, ki naj bi bil sprejet maja 2006, je še dejal.
V LDS so opozorili na problematiko izbrisanih, ki jo namerava vlada - kot je zapisano tudi v predlogu priporočil - rešiti z ustavnim zakonom. Takšna rešitev je za liberalno demokracijo absolutno nesprejemljiva, saj se bojijo, da bi se s tem izognili odločbi ustavnega sodišča. Takšno priporočilo je LDS predlagala matični komisiji, a ga je vladna koalicija preglasovala, je opozorila Majda Širca. Poslanka LDS je sicer opozorila še na vprašanje izražanja nestrpnosti nekaterih politikov in nestrpnosti v političnem diskurzu, o katerem govori varuh, vlada pa se nanj tako rekoč ne odziva.
Tudi v SD so opozorili na problematiko izbrisanih. Priporočilo, ki govori o ustavnem zakonu, namreč ne odraža pričakovanj socialnih demokratov. Poslanka SD Majda Potrata je opozorila tudi na odnos do v ustavi neomenjenih manjšin, ki je po mnenju varuha najbolj opazen problem minulega leta. Socialni demokrati so zato k priporočilom vložili dopolnilo, s katerim bi vladi naložili, naj pripravi predlog za postopno urejanje položaja in pravic slovenskih državljanov, pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije.
Potrata je posebej opozorila še na tisti del varuhovega poročila, ki govori o zaostrenih problemih v stanovanjski oskrbi. Gre predvsem za težave najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, katerih pravice bi po mnenju SD morala varovati vlada. Niso se pa odločili za vložitev dopolnila glede ureditve položaja izbrisanih, saj je, kot je pojasnil Miran Potrč (SD), za njih pomembna vsebina, ne pa način urejanja tega vprašanja.
Mirko Zamernik (SDS) je poslanske kolege pozval, naj se podpišejo pod njegovo javno pobudo slovenskim sodiščem in sodnikom k doslednemu spoštovanju evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Pobuda je posledica več kot 700 pritožb slovenskih državljanov na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, od katerih več kot dve tretjini zadevata vprašanje sojenja v razumnem roku, je omenil. Ob tem pa spomnil, da je med pritožniki tudi bivši poslanec, ki ga ni želel imenovati.
V poslanski skupini NSi po besedah Franca Capudra (NSi) v poročilu pogrešajo "obdelavo nekaterih kršitev osnovnih človekovih pravic in nekaterih pojavov, ki postajajo stalnica". Zelo malo ali nič je v poročilu zaznati o kršenju pravic učiteljev in zaposlenih na šolah s strani nasilnih in nevzgojenih učencev, prav tako pričakuje, da se bo varuh bolj zavzel tudi pri opozarjanju na pojave sovražnega govora na spletnih forumih, naperjene zoper katoličane.
V vsakem poročilu se ponavljajo ugotovitve o nereševanju vprašanj in slabšanju stanja, poudarja Stanislav Brenčič (SLS), ki se ob tem sprašuje, ali gre za dejansko stanje ali pa le za močno poudarjen negativni odsev družbe. Brenčič varuhu še zameri, da ni konkretno z imeni in priimki poimenoval politike in medije, ki sejejo nestrpnost.
V DeSUS so se v svojem stališču opredelili predvsem do dela poročila, ki se navezuje na starejšo generacijo. Poslanec Ivan Jelen je opozoril na slabe evidence prispevkov za pokojninsko zavarovanje ter na kršitve bolnikovih pravic, ki so razvidne iz poročila. Še posebej je izpostavil vprašanje nege in varstva starejših, saj ni jasno, kdo naj bi bil plačnik teh storitev. V DeSUS tudi menijo, da bi morali vzpostaviti posebne svetovalne centre za starejše.
