Državni zbor je na javnem glasovanju zavrnil predlog predsednika države Milana Kučana, da bi na položaj varuha človekovih pravic izvolil Ivana Bizjaka, saj je namesto potrebnih dveh tretjin vseh poslank in poslancev (60 glasov) za ponovno izvolitev sedanjega varuha glasovalo 53, proti pa trije poslanci (prisotnih: 62).

Od 62 prisotnih poslancev jih je 53 glasovalo za Bizjaka, trije poslanci SDS (Irena Virant, Franc Jazbec in Janez Cimperman) pa so glasovali proti. Šest poslancev se je glasovanja vzdržalo, in sicer Rafael Kužnik in Sašo Peče (oba SNS), Stana Stopar, Ciril Metod Pungartnik in Jožef Zimšek (vsi LDS) in Janez Mežan (SDS). Nekateri poslanci so sicer bili prisotni v dvorani, vendar pred glasovanjem niso prijavili prisotnosti.

Po zavrnitvi je DZ na predlog Franca Zagožna (SLS+SKD) začasno preložil odločanje o predlogih Ivana Bizjaka za podaljšanje mandata dosedanjim trem namestnikom varuha človekovih pravic: Jerneju Rovšku, Alešu Butali in Francetu Jamniku.

Sicer pa so se pred zavrnitvijo do predlagane kandidature opredelili nekateri predstavniki poslanskih skupin in posamezni poslanci, na zastavljena vprašanja pa je odgovoril tudi sam ombudsman.

Borut Pahor (ZLSD) je spregovoril o varuhu kot instituciji ter Ivanu Bizjaku osebno, pri čemer je ugotavljal, da je bila uvedba instituta varuha človekovih pravic zelo koristna in da je tudi Bizjakovo delo na to področje uvedlo precej "svežine". Dosedanjemu varuhu je po njegovem treba šteti v prid, da mu ni mogoče očitati politične pristranskosti. Kljub temu pa bi mu bilo v prihodnje "treba položiti na dušo", da kljub omejenim pristojnostim bolj tenkočutno kot doslej prisluhne tudi politično nepopularnim problemom. Poleg tega je Pahor aktualnega varuha pozval k zagotovilu, da bo v primeru podaljšanja mandata na položaj svojega četrtega namestnika predlagal žensko.

Zmago Jelinčič je povedal, da nacionalna stranka Bizjaka ne bo podprla in to ne le njega, temveč kogarkoli, saj se jim zdi, da je ta funkcija v Sloveniji zgolj dobra sinekura. To je dobro plačana služba, od katere pa po strankinem prepričanju naj ne bi imela ne država in ne državljani nobene koristi. Ob tem je Jelinčič očital ZLSD oziroma njenemu predsedniku Pahorju, češ da je njegov odnos do ponovne Bizjakove kandidature povezan s tem, da naj bi četrta namestnica varuha človekovih pravic v prihodnje postala strankina članica Mateja Kožuh-Novak.

Po besedah Franca Zagožna združena stranka SLS+SKD predlagano kandidaturo podpira in njeni poslanci naj bi tudi glasovali za to, da Ivan Bizjak nadaljuje svoj mandat. Ocenili so, da je delo doslej dobro opravljal. Čeprav so bila pričakovanja na začetku sicer večja, pa bi bilo stanje na tem področju brez te ustanove še slabše, je menil predsednik največje vladne stranke.

Med posameznimi poslanci je Irena Virant (SDS) opozorila, da je imela pripombe že ob sprejemanju zakona o varuhu in da bi bilo po njenem prepričanju namesto varuha bolje vzpostaviti brezplačno pravno pomoč. Z njo bi namreč zagotovili varovanje pravic veliko ljudem, ki od varuha človekovih pravic nimajo nič. Za razliko od poslanke sta Bizjakovo kandidaturo ob izpostavljanju kandidatovih dobrih lastnosti podprla še poslanca LDS Roman Jakič in Rudolf Moge.

Do konec septembra še vedno aktualni varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je med odgovori na poslanska vprašanja zagotovil, da ima namen ob podaljšanju mandata na položaj svojega namestnika predlagati tudi žensko. Sicer pa je podprl tudi obstoječe ideje, da bi v prihodnje imenovali varuhe ali namestnike za posamezna področja, kot so socialna vprašanja, pravice otrok, pravice invalidov itd.