Ljubljana, 25. septembra (STA) - Poslanci so se danes seznanili s posebnim poročilom Varuha človekovih pravic o bivanjskih razmerah Romov v jugovzhodni Sloveniji. Vsi se sicer strinjajo, da so bivalne razmere Romov slabe ter da sta sobivanje in osveščanje prebivalstva pomembna, ob tem pa so nekateri izpostavili po njihovem mnenju neenako obravnavo romskega prebivalstva v poročilu.
Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik je na današnji seji DZ poslancem pojasnila, da so pri Varuhu lani obravnavali več primerov kršitev človekovih pravic pripadnikom romske skupnosti na območju jugovzhodne Slovenije, predvsem Dolenjske. Ugotovili so, da so razmere v tamkajšnjih romskih naseljih zaskrbljujoče, glavni vzrok za to pa sta pravna in komunalna neurejenosti teh naselij.
Kot je dejala varuhinja, pa so za urejanje na tem področju v prvi vrsti zadolžene občine, od katerih pa so nekatere iz različnih razlogov, "tako objektivnih kot subjektivnih", nedejavne in neučinkovite. Zato je po njenih ocenah nujno, da se namesto neuspešnih občin v urejanje romskih naselij neposredno in dejavno vključi država.
Poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Tamara Vonta je v imenu svoje stranke izpostavila nujnost razprave o Romih in z Romi. Po njenih besedah je nujna povezanost ministrstev, sodelovanje in podpora lokalnim skupnostim. "Če je v tej državi na pašnikih mogoče dobiti pipo z vodo, kar pozdravljam, je nerazumno, da to isto pravico odrekamo ljudem," je povedala in izrazila upanje, da bo posebno poročilo povzročilo premik, saj bodo v PS veseli "že najmanjšega".
V SDS pa sicer po besedah poslanke Eve Irgl ne nasprotujejo temu, da bi se izboljšale bivalne razmere v romskih naseljih, vendar pa ne morejo pristati na "neenako obravnavo romskega prebivalstva", ker morajo biti enako obravnavani tako Romi iz jugovzhodne Slovenije kot tisti, ki prihajajo iz denimo Prekmurja, je dejala.
Poslanka SD Majda Potrata je med drugim izpostavila, da gre pri poročilu le za pregled stanja na podlagi konkretnih pobud. V SD menijo, da poročilo obravnava zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer za vse Rome v Sloveniji, "dejstvo pa je, da niso vsi v enakem položaju", je poudarila.
Tudi poslanka DL Truda Pepelnik je izpostavila, da ugotovitve in predlogi v poročilu temeljijo "izključno na pobudah prizadetih posameznikov".
Poslanec SLS Janez Ribič je poudaril, da se v njegovi stranki zavedajo kulturnih posebnosti Romov, vendar pa med njih ne morejo šteti nespoštovanje predpisov ali kazniva dejanja, kot sta denimo nošnja orožja brez orožnega lista ali delo na črno. Po njegovih besedah je treba glavno iniciativo prepustiti občinam, ki pa jim država mora nuditi strokovno pomoč.
Kot je dejal Ribič, je položaj Romov bistveno boljši v Prekmurju kot na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. S tem se strinjajo tudi v NSi, kjer poudarjajo, da so ravno pomurske občine zgled možnosti učinkovitega reševanja romske problematike. Ob tem je poslanka NSi Iva Dimic dejala, da je reševanje te problematike v pristojnosti lokalnih skupnosti, v veliki meri pa je odvisno tudi od aktivnosti romskih svetnikov in romskih skupnosti v Sloveniji.
V stranki DeSUS pa menijo, da je bilo "očitno premalo narejenega" pri osveščanju lokalnega prebivalstva ter prednostih in pomanjkljivostih legalizacije obstoječih romskih naselij. Kot je dejal poslanec DeSUS Franc Jurša, se je treba zavedati tudi, da je problem rešljiv le ob sodelovanju tako države kot občin in romskih skupnosti.
