Opcijski protokol – poročilo
Zvočni posnetek novinarske konference
Poročilo Varuha človekovih pravic RS o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (krajše Opcijski protokol)
Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik, njen namestnik Ivan Šelih in gospa Lana Zdravković iz Mirovnega inštituta so na današnji novinarski konferenci predstavili posebno publikacijo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu.
Uvodoma je varuhinja pojasnila preventivno naravo delovanja, kršitve, ki se zgodijo, pa kot pobude posameznikov obravnava Varuh človekovih pravic RS v okviru svojega rednega delovanja.
V uvodnem delu poročila so podani zakonski okviri delovanja, predvsem Zakon o ratifikaciji Opcijskega protokola, ki je začel veljati 1. januarja 2007, in po katerem naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma opravlja Varuh človekovih pravic RS skupaj z izbranimi nevladnimi organizacijami. Opisan je namen in način delovanja Opcijskega protokola, katerega izvajalci lahko na krajih odvzema prostosti redno preverjajo ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, da bi okrepili njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
Državni preventivni mehanizem v Sloveniji ob vsakem obisku pripravi izčrpno poročilo o svojih ugotovitvah o obiskani ustanovi. To poročilo vsebuje tudi predloge in priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in za izboljšanje stanja, vključno z ukrepi za zmanjšanje možnosti nepravilnega ravnanja v prihodnje. Če pri obisku sodeluje tudi izvedenec medicinske stroke, poročilo vsebuje tudi njegove ugotovitve in morebitna priporočila, ki se nanašajo na zdravstveno oskrbo v obiskani ustanovi.
Rdeča nit vsakega poročila o obisku je spoštovanje prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost. Naša priporočila se nanašajo predvsem na materialne pogoje ustanov, kjer so ali bi lahko bile osebe, ki jim je bila odvzeta prostost (to so: prezasedenost, velikost celic/sob, svetloba, prezračevanje, čistoča, hrana…), v primeru pripornikov in zapornikov pa tudi na režim prestajanja pripora in izvrševanja kazni zapora (kot so: možnosti za delo, izobraževanje, druge prostočasne aktivnosti, stike z zunanjim svetom: obiski, telefonski klici, ugodnosti), učinkovitost pritožbenih postopkov, dostopnost sodnega varstva, dostopnost zdravstvene oskrbe, informacij o pravicah, ipd…). Končno poročilo o opravljenem nadzoru tako vsebuje ugotovitve in priporočila, ki se nanašajo na posamičen (specifičen) kraj, kjer so ali bi lahko bile osebe, ki jim je odvzeta prostost.
Nekatera priporočila in predlogi v poročilu o opravljenem obisku so takšne narave, da so lahko realizirani takoj, drugi pa so dolgoročnejši in terjajo ustrezno rešitev na splošni, sistemski ravni, morda celo spremembo zakonodaje.
Povzetek vsakega končnega poročila o opravljenem nadzoru ter odzivnega poročila se objavi na spletni strani Varuha in je tako na voljo tudi zainteresirani širši in strokovni javnosti. Poročila o obiskih lahko prebirate na tej strani.
Predstavljena publikacija predstavlja kratko analizo naših ugotovitev in glavnih odzivov obiskanih ustanov v letu 2008 po posameznih poglavjih. V njem ločeno prikazujemo naše ugotovitve z obiskov zaporov in priporov, doma za tujce ter azilnega doma, policijskih postaj in psihiatričnih bolnišnic ter drugih ustanov s področja socialnega varstva. Tako kot posamezni obiski je tudi to poročilo plod sodelovanja z izbranimi nevladnimi organizacijami. Posamezna poglavja v njih so namreč napisale tudi osebe iz teh organizacij. To poročilo je sicer posebni del rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2008. Publikacija vključuje tudi vse pravne dokumente, ki se nanašajo na delovanje državnega preventivnega mehanizma.
Varuhinja dodaja, da je slovenski model izvajanja državnega preventivnega mehanizma eden prvih na svetu, ki je učinkovito vključil tudi nevladne organizacije. Zaradi tega je v tujini zanj veliko zanimanja, izvajalci pa so vabljeni kot predavatelji na seminarje v tujino. Dobili smo tudi nekaj prošenj za delovne obiske ombudsmanov iz tujine, tako bomo v mesecu novembru gostili delegacijo estonskega ombudsmana.
