Pobudnica nas je seznanila z "dogovorom o določitvi tarife za opravilo odvetniških storitev", ki ga je sklenila z odvetnikom. Iz dogovora je bilo razvidno, da naj bi stranka odvetniku plačala 500 evrov za vložitev odškodninskega ali drugega premoženjsko pravnega zahtevka, za sklenitev morebitne sodne ali zunajsodne poravnave pa še 1000 evrov. Ne glede na omenjene zneska naj bi odvetniku pripadala tudi nagrada. Pri tem je bil znesek nagrade določen v odvisnosti od višine odškodnine - višja kot je odškodnina, višja je tudi nagrada. Tako bi v primeru, ko bi stranka prejela odškodnino v višini 1000 evrov, morala plačati kar do 550 evrov nagrade ali 55 odstotkov dosojenega zneska. Če tako k temu prištejemo še stroške za vložitev zahtevka in sklenitev poravnave, bi stranka morala odvetniku ob prejetih 1000 evrih odškodnine plačati, kar do 2050 evrov stroškov in nagrade.

Ker smo imeli pomisleke v pravilnost takšnega dogovora, smo se obrnili na Odvetniško zbornico Slovenije (OZS) in prosili za pojasnilo o skladnosti "dogovora o določitvi tarife za opravilo odvetniških storitev" s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu. Omenjeni člen namreč določa, da se odvetnik v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15 odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.

OZS je na podlagi opozorila Varuha pojasnila, da je iz kopije listine - dogovora o določitvi tarife za opravilo odvetniških storitev - razvidno, da izpostavljeni dogovor ni skladen z določilom tretjega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu, zato je zadevo predala disciplinskim organom zbornice. Na navedeno smo opozorili pobudnika in ga povabili, da nas seznani z disciplinsko odločitvijo OZS. (6.4-8/2010)