Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) je kot velik napredek na področju duševnega zdravja obsojencev in pripornikov iz celotne Slovenije pozdravil odprtje Enote za forenzično psihiatrijo (v nadaljevanju: Enota) v okviru psihiatričnega oddelka v UKC Maribor v avgustu 2011. Enota je (končno) začela delovati v začetku junija 2012. V njej se obravnavajo tako pacienti z izrečenim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva, kot tudi osebe, ki prestajajo kazen zapora ali je zoper njih odrejen pripor ter v takšnem statusu potrebujejo psihiatrično zdravljenje v bolnišnici.
Ugotavljamo pa, da je začetek delovanja Enote povezan s številnimi težavami. O težavah nas obveščajo tako pacienti, kot zdravstveno osebje. Zato smo še posebej zaskrbljeni tudi zaradi pojasnila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, da je z veliko težavo zagotovila varovanje s strani (le) petih pravosodnih policistov, čeprav je bilo po projektni nalogi za odprtje Enote predvideno, da bo za varovanje v Enoti skrbelo 13 pravosodnih policistov. V strokovnem timu Enote je tako v izmeni za sedaj le en pravosodni policist in en dodatni v času med 7. in 18. uro. Ker predvidenih novih zaposlitev še ni, pravosodni policisti ne zmorejo opraviti vseh nalog, ki so predvidene za to delovno mesto (zagotavljanje varnosti, spremljanje pacientov na konziliarne preglede in preiskave ter spremljanje pacientov na sprehodih na dvorišču).
Kadrovske težave so poleg nekaterih razlogov tehnične narave (npr. pomanjkljive varovalne ograje) vzrok, da se v Enoti ne izvaja zakonska pravica zaprtih oseb do bivanja na svežem zraku. To pa je po stališču Varuha nesprejemljivo, saj je treba bivanje na prostem zagotoviti vsaki zaprti osebi, tudi tisti, ki se nahaja na zdravljenju v zdravstveni inštituciji, izjemo od tega lahko predstavljajo le zdravstveni razlogi.
Tudi Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) poudarja, da morajo imeti vse osebe na psihiatričnem zdravljenju možnost vsakodnevnega gibanja na svežem zraku. Ob tem ne gre tudi spregledati, da je CPT ob zadnjem obisku v Sloveniji v začetku leta 2012 prav ob obisku Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor opozoril na zaskrbljujoče dejstvo, da »pacienti, ki so bili pod strožjim nadzorom pravosodnih policistov praviloma dolgo časa niso imeli dostopa do gibanja na prostem (celo več mesecev)«.
Upoštevajoč navedeno bomo vse odgovorne dodatno spodbudili, da čim prej sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se vsem pacientom v Enoti vendarle omogoči (nekajurno) bivanje na prostem.
