Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik ob mednarodnem dnevu gluhih 29. 9. opozarja, da Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je spomladi ratificiral Državni zbor Republike Slovenije, zahteva bolj odločno in sistematično ustvarjanje pogojev za uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin invalidov. Pri tem posebej izpostavljamo zahtevo konvencije po preprečevanju in odpravljanju diskriminacije na podlagi invalidnosti. Invalidnost v nobenem primeru ne sme biti razlog za kratenje posameznih človekovih pravic ali za to, da bi se le-te osebam z invalidnostmi priznavale oziroma varovale le v manjši meri.

Diskriminacijo lahko povzročajo tudi opustitve in ravnanja, ki niso namerna. Zato preprečevanje diskriminacije invalidov terja, da se jim zagotovi različne razumne prilagoditve za življenje in delo. S temi prilagoditvami se odpravijo na videz nevtralne ovire, ki tem osebam preprečujejo enakopravno, dejansko in polno uživanje pravic ter udeležbo v vseh oblikah javnega življenja.

Med človekovimi pravicami ima posebno mesto svoboda izražanja (39. člen ustave), ki vključuje tudi pravico do sprejemanja informacij. Zagotovljeno je tudi spoštovanje pravice do rabe svojega jezika (62. člen ustave). Uresničevanje teh pravic mora biti za gluhe osebe zagotovljeno na prilagojen način. Obveznost iz 19. člena konvencije tako terja, da morajo biti vse storitve, objekti in naprave, ki so namenjeni vsem prebivalcem, enako dostopni invalidom in prilagojeni njihovim potrebam. V 21. členu pa konvencija države zavezuje, da invalidom zagotovijo brezplačen in pravočasen dostop do informacij, ki so namenjene splošni javnosti, v prilagojeni obliki in z uporabo dostopnih tehnologij. Zavezuje, da sprejmejo in omogočajo pri uradnih odnosih uporabo znakovnega jezika, Braillove pisave, ojačevalnega in alternativnega sporazumevanja in drugih dostopnih sredstev, oblik in načinov komunikacije, po izboru oseb z invalidnostjo. Konvencija na istem mestu posebej opozarja tudi na dolžnost priznanja in spodbujanja uporabe znakovnega jezika.

Žal tudi ob nedavnih splošnih volitvah ugotavljamo, da nacionalna televizija ni upoštevala priporočil varuha človekovih pravic. Gluhim ni omogočila enakopravnega neposrednega spremljanja predvolilnih oddaj, vodstvo javnega zavoda pa se na varuhova opozorila sploh ni odzvalo. Večjo zavzetost za razrešitev odprtih vprašanj pa bi pričakovali tudi od novoustanovljenega varuha pravic gledalcev.