Volilna kampanja pred nedeljskim drugim krogom predsedniških in županskih volitev se je ob polnoči tudi uradno zaključila, s čimer je nastopil volilni molk, ki se bo končal po zaprtju volišč v nedeljo ob 19. uri. V času volilnega molka je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali kandidatnih list. Izkušnje s prejšnjih državnozborskih, predsedniških in lokalnih volitev sicer kažejo, da so najpogostejše kršitve volilnega molka povezane z razdeljevanjem volilnega oz. propagandnega materiala in plakatiranjem, ki v času volilnega molka seveda nista dovoljena. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve pa je med spremljanjem letošnjega prvega kroga volitev v času volilnega molka prejela 148 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, od tega se jih je 26 nanašalo na predsedniške in 122 na lokalne volitve.
V času letošnjih volitev za razliko od zadnjih (parlamentarnih) volitev leta 2000 v uradu varuha človekovih pravic niso organizirali dežurne službe za sprejemanje prijav domnevnih kršitev volilnega molka in kršitev pravic volivcev, ki jih ti ne bodo uspeli razrešiti pri pristojni volilni komisiji. Na notranjem ministrstvu pa bo takšna služba, tako kot v času prvega kroga letošnjih volitev, delovala tudi v odločilnem drugem krogu.

V ombudsmanovem uradu se letos niso odločili za organizacijo dežurne službe, saj so ugotovili, da na dosedanjih volitvah ni bilo večjih nepravilnosti oziroma nepravilnosti, ki bi jih lahko varuh človekovih pravic rešil takoj. Po njihovih ugotovitvah so pristojne službe, ki so spremljale potek dosedanjih volitev, tudi korektno opravile svoje delo. V uradu varuha so sicer med spremljanjem državnozborskih volitev leta 2000 prejeli 70 prijav v zvezi z domnevnimi kršitvami na volitvah, od tega 45 anonimnih. Precej klicev je bilo povezanih s tem, da državljani niso prejeli vabil za volitve, nekaj pa je bilo tudi prijav zaradi izobešenih plakatov in propagandnega materiala v nabiralnikih. V večini primerov so klicateljem takoj posredovali odgovore na njihova vprašanja ali pa so jih napotili na pristojne organe.

Tako kot v prvem krogu predsedniških in lokalnih volitev (ter na vseh dosedanjih volitvah) bo tudi v času volilnega molka med drugim krogom volitev na notranjem ministrstvu delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka. Te lahko državljani v nočnem času, in sicer danes od 19. ure do 7. ure v nedeljo zjutraj sporočajo operativno-komunikacijskemu centru generalne policijske uprave na telefonsko številko 080 12 00. Dežurna služba notranjega ministrstva pa bo podatke o omenjenih kršitvah sprejemala čez dan, in sicer danes od 7. do 19. ure in v nedeljo od 7. do 19. ure na telefonski številki 080 21 13.

Od začetka volilne kampanje, 11. oktobra, pa do prvega kroga volitev, ki je potekal
10. novembra, so v dežurni službi MNZ zabeležili 193 prijav kršitev zakona o volilni kampanji. Največ prijav je bilo zaradi domnevnega raznašanja in razdeljevanja volilnega materiala (62), v 46 primerih pa naj bi šlo za lepljenje in trganje plakatov. V času volilnega molka so prejeli tudi 15 prijav kršitev, ki so se nanašale na medije, šest prijav pa na internet.

Za primerjavo naj navedemo, da je dežurna služba notranjega ministrstva v času predsedniških volitev leta 1997 prejela 70 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, na podlagi izsledkov pa so potem šest prijav predali sodniku za prekrške, ki je odločil, ali je šlo za kršitev volilnega molka ali ne. Na lokalnih volitvah leta 1998 je omenjena služba zabeležila 41 prijav, sodniku za prekrške pa je bil podan en predlog. Dežurna služba MNZ je spremljala tudi državnozborske volitve pred dvema letoma, ko so prejeli 134 prijav, sodniku za prekrške pa so podali dva predloga. V 33 primerih je šlo za kršitve, povezane s plakatiranjem, 19-krat so se kršitve pojavile v medijih, ostalih kršitev - v glavnem je šlo za volilni material v nabiralnikih in razpečevanje letakov - pa je bilo 82.

V času volilnega molka je, kot že rečeno, prepovedana sleherna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali katero od političnih strank. Začetek volilnega molka posredno določa peti člen zakona o volitvah v državni zbor, ki pravi, da se mora javna volilna propaganda končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Volilno propagando pa natančneje opredeljuje prvi člen zakona o volilni kampanji, po katerem gre pri kampanji za vsa politično propagandna sporočila in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju o kandidatih za poslance državnega zbora, za predsednika republike in za člane občinskih svetov ter župane. Gre pa zlasti za volilno propagando v javnih glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja, plakatiranje in predvolilne shode oziroma vsa politična propagandna sporočila, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev.

Zakonodaja pa predvideva tudi kazni za kršitelje. Tako je za kršitev določbe o volilnem molku zagrožena najnižja kazen 20.000 tolarjev, med te kršitve sodi tudi agitiranje na volišču in motenje reda na volišču, z enako kaznijo pa se kaznujejo tudi državljani, ki potem, ko so glasovali, na opomin predsednika volilnega odbora nočejo oditi z volišča. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi trganje ali uničevanje volilnih plakatov, ki so bili nalepljeni v skladu z zakonom. Kadar pa organizator oz. skupni organizator volilne kampanje opravlja plakatiranje v nasprotju z zakonom, recimo namešča plakate izven mest, ki jih za to določi občina, ali preleplja in uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje ali pa v času volilnega molka lepi nove plakate, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.