V letnem poročilu za leto 1997 je varuh človekovih pravic Ivan Bizjak skušal predstaviti oceno o spoštovanju človekovih pravic v državi in izpostaviti področja, na katerih so te najbolj ogrožene. Med drugim je ob predstavitvi omenjenega poročila pred poslankami in poslanci ugotovil, da pravni red v državi ni stabilen, nepravilnosti se ne odpravljajo, učinkovitih sredstev za varovanje človekovih pravic ni, zaostanki na sodiščih so še vedno veliki, število nerešenih zadev pa se veča.

Slovenska zakonodaja je še vedno nepopolna in še ni prilagojena razmeram pri nas, pa tudi ni povsem usklajena z mednarodnimi akti. Uporaba predpisov nekdanje SFRJ je neustrezna in moteča, saj bi po osmih letih po osamosvojitvi že lahko stopili na lastne noge tudi na področju zakonodaje. Prilagajanje evropski zakonodaji prinaša nove probleme, odprta pa so tudi vprašanja nadzora nad delom varnostnih služb. Ob vsem omenjenem je ombudsman opozoril še na absurdnost glede uveljavljanja pravic, ki izhajajo upravičencem iz zakona o poplačilu vojne odškodnine. Ustrezen zakona za njihovo uveljavitev namreč še ni sprejet. Prav tako bi bilo potrebno čim prej sprejeti zakonodajo s področja delovnih razmerij, podrobneje urediti postopke pri uveljavljanju določenih socialnih pravic, urediti brezplačno pravno pomoč. Izboljšati je treba normativno ureditev pritožbenih postopkov na področju zdravstva ter zagotoviti realnejše možnosti za pridobitev socialnih stanovanj ter uskladiti ustavno neskladje zakona o tujcih. Za vse omenjene akte in zakone je ombudsman menil, da jih je potrebno čim prej sprejeti. Če bo to uresničeno v tem letu, bi lahko čez eno leto lahko rekli, da je bilo na področju normativne ureditve človekovih pravic res nekaj bistvenega narejenega, je poudaril.

Pri delovanju državnih organov so najbolj pereča vprašanja nerazumljivo dolgotrajni postopki v sodstvu in upravi, pri upravnih postopkih pa gre tudi za kršitve zakonskih rokov. Prihaja do primerov samovolje, prekoračitve pooblastil, neprimernega ravnanja in kršitve načel dobrega upravljanja, toda to ni množičen ali sistematičen pojav, zahtevajo pa resno obravnavo. Pri predstavitvi poročila za leto 1997 je ombudsman dejal tudi, da se je v času, od kar obstaja institut varuha človekovih pravic, okrepilo zavedanje resnosti problema kršenja človekovih pravic, da se stanje počasi izboljšuje, a da velikega napredka ni. Sicer pa ombudsman trenutno pripravlja poročilo o svojem delu za lansko leto.

Med nadaljnjo razpravo je Samo Bevk v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) poročilo varuha podprl in med drugim dejal, da je institut varuha človekovih pravic v dobrih štirih letih upravičil svoj obstoj. Izrazil je zaskrbljenost zaradi opozoril, da pravna država ne deluje zadovoljivo ter da je delovanje sodstva, državne uprave ter zakonodajalca neučinkovito. Posebej je opozoril na potrebo po sprejemu ustrezne delovne zakonodaje, ki bo delavcem omogočila izpolnjevanje njihovih pravic. Menil pa je, da ombudsmanu dejstvo, da nima pristojnosti učinkovitega ukrepanja jemlje verodostojnost. Poudaril je, da prelaganje rešitev perečih zadev pomeni tiho pristajanje na kršenje človekovih pravic.

Vincencij Demšar se je v imenu krščanskih demokratov (SKD) med drugim navezal na kritično oceno varuha človekovih pravic, po kateri naj bi državni organi delovali neučinkovito in v določenih primerih celo nezakonito. Po mnenju SKD je prvo, kar bi morali storiti, predvsem to, da bi se držali lastnih zakonov. Sicer pa je poslanec med problemi izpostavil "akuten" problem brezposelnosti, zaposlovanje na črno in zaposlovanje po zvezah, posebej pa je opozoril še na problematiko denacionalizacije, področje t.i. vojnih zakonov oziroma poprave krivic iz preteklosti ter na problematiko aktivne in pasivne volilne pravice za Slovence po svetu. V zvezi s problematiko vojaških stanovanj pa je poudaril, da je to vprašanje po mnenju SKD nujno čim prej razrešiti, vendar pa nikakor ne tako, da bi veljale "odločbe, ki jih je izdala tuja in ne naša lastna država".

Za socialdemokratsko stranko (SDS) in Bogomira Špiletiča je vsebina ombudsmanovega poročila "milo rečeno zaskrbljujoča", saj opozarja na to, da se določeni problemi ne rešujejo in da so nekateri problemi danes še bolj pereči kot v preteklosti. Poročilo je zaskrbljujoče, ker se zdi, da vlada ne spoštuje ustave, v kateri je vsem državljanom in državljankam zagotovljeno varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in ker se zdi, da ne spoštuje t.i. Dunajske konvencije, po kateri je varovanje teh pravic prva naloga vsake vlade v državah, kjer deluje pravni red. Ob tem je Špiletič ocenil, da bi bilo za potekajočo razpravo zelo dobro, če bi predstavniki parlamentarnega vodstva in vlade predstavili poročilo o izvrševanju sklepov državnega zbora iz leta 1997, ko so poslanci obravnavali poročili varuha človekovih pravic za leti 1995 in 1996. Ti sklepi so bolj "mrtva črka na papirju kot pa dejavnik, ki bi izboljšal razmere na tem področju", je ocenil predstavnik največje opozicijske stranke ob hkratni pobudi za pripravo ustrezne analize o (ne)izvajanju sklepov DZ.

V nadaljevanju je državni zbor prešel na poslansko razpravo, za katero se je pisno prijavilo 13 poslancev. Prvi med njimi so nastopili Janko Veber in Borut Pahor (oba ZLSD) ter Ivo Hvalica (SDS).