Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je na današnji novinarski konferenci podrobno predstavil vsebino že petega rednega, 118-strani dolgega Letnega poročila v svojem iztekajočem se mandatu, in sicer za leto 1999, ki ga bo 20. aprila izročil predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku.
Letno poročilo za preteklo leto, kot najpomembnejši dokument, ki ga pripravi institucija varuha, je tudi tokrat konceptualno podobno dosedanjim. Za razliko od dosedanjih letnih poročil pa posebno pozornost namenja uresničevanju pravic občutljivejših kategorij ljudi: starejših, otrok, invalidov in žensk. V njem so predstavljene tudi nekatere zanimivejše zadeve, ki jih je varuh obravnaval lani. V nekaterih primerih gre za tipske probleme, na katere je ombudsman naletel v številnih zadevah.
Lani je varuh obravnaval skupno 4.074 zadev, od katerih jih je bilo 3.411 odprtih v letu 1999, 475 zadev pa je bilo prenešenih v obravnavo iz leta poprej. Največ zadev je varuh obravnaval s področja sodnih in policijskih postopkov (1.118 zadev), upravnih zadev (839) ter ostalih zadev 788.
"Tokrat smo pogledali, kateri deli države, katere veje oblasti in kateri državni organi povzročajo težave posamezniku ter vplivajo na slabo stanje pravne varnosti", je poudaril Bizjak in dodal, da je v poročilu izpostavil tiste dele države, ki ne delujejo dobro, ter opozoril, kaj pogreša oziroma kaj graja.
Glede nekaterih problemov, na katere varuh opozarja že od začetka delovanja, je prišlo do nekaterih pozitivnih premikov, ob čemer Bizjak pravi, da do njih prihaja prepozno in prepočasi. Gre predvsem za sprejetje nekaterih za spoštovanje in varstvo človekovih pravic pomembnih zakonov, za intenzivnejše aktivnosti na področju odpravljanja zaostankov v sodstvu in pomembne korake pri dokončnem razreševanju t.i. osamosvojitvene problematike. Večina kršitev pravic in drugih nepravilnosti je posledica slabega delovanja države, na kar je varuh že večkrat opozarjal.
Pravni red je še vedno nestabilen, saj se predpisi močno spreminjajo in prav zaradi slednjega je na številnih področjih necelovit. Ugotovljena neskladja, do katerih prihaja znotraj pravnega reda, se odpravljajo prepočasi. Nekateri zakoni, pomembni za varstvo človekovih pravic, še vedno niso sprejeti, resen problem pa je tudi usklajevanje zakonov, za katere je ugotovljena neustavnost. Z vidika uveljavljanja pravic posameznika je skrb zbujajoče, da še vedno ni odpravljena neustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo v zvezi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja in z zakonom o popravi krivic in ki bi bila odpravljena s sprejetjem zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Po varuhovi oceni je skrb zbujajoča tudi počasnost pri sprejemanju podzakonskih aktov, velik del problemov, ki jih posameznikom povzroča državna uprava, je povezan z njenim neustreznim, neučinkovitim in celo nezakonitim delovanjem.
Varuh je izpostavil tudi neustrezno delovanje občinske uprave v nekaterih občinah in zaradi prepogoste pomanjkljivosti občinskih predpisov predlagal sistematičen pregled vseh občinskih predpisov.
Tudi lani je varuh pri številnih sodiščih ugotovil nerazumno dolgo trajanje postopkov. Na nekaj sodiščih se je stanje sicer nekoliko izboljšalo. Glede delovanja represivnih organov oz. policije je varuh izpostavil potrebo po jasnih pravilih igre, saj bi julija lani moral biti sprejet, pa še vedno ni, pravilnik o izvajanju policijskih pooblastil, v katerem morajo biti jasni okviri za občutljiva razmerja med posameznikom in policijo.
Revščina in socialna stiska sta prepogost pojav, ugotavlja varuh in poudarja, da je treba mehanizme socialne pomoči dograjevati, da bi na situ meril ostali vsi tisti, ki si ne morejo sami priskrbeti sredstev za človeka vredno življenje. Nekateri postopki na socialnem področju, zlasti glede uveljavljanja pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niso dovolj jasno opredeljeni.
V šolstvu je treba po varuhovi oceni dosledno uveljaviti ustavno določbo o brezplačnem osnovnem izobraževanju. Zahteve za sofinanciranje nekaterih dejavnosti so zlasti za otroke iz gmotno šibkejših družin svojevrstna oblika trpinčenja, kar nikakor ni dopustno. V zdravstvu zbuja skrb postopno krčenje pravic iz ustavno zagotovljenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zbornice (zdravniška, odvetniška, notarska) javnih pooblastil, ki jih imajo zaradi zagotavljanja strokovno korektnega dela svojih članov, ne opravljajo primerno temeljito, je v letnem poročilu med drugim opozoril varuh Bizjak.
Celoten tekst letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 1999 dobite tukaj:
- html format
- pdf format
