Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnega odločanja o njeni pritožbi v zemljiškoknjižni zadevi. Pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je vložila 23. 9. 2015. Poleg tega je 10. 5. 2016 na navedeno sodišče naslovila tudi predlog za pospešeno obravnavanje njene pritožbe ter sodišče hkrati zaprosila, da jo obvesti, ali je bila pritožba že predložena drugostopenjskemu sodišču ter da drugostopenjskemu sodišču posreduje tudi njen predlog za pospešeno obravnavanje pritožbe. Okrajno sodišče v Ljubljani se na njen predlog ni odzvalo, prav tako pa pobudnica do vložitve pobude pri Varuhu ni prejela odločitve o njeni pritožbi.
Varuh je v okviru obravnave pobude pri Okrajnem sodišču v Ljubljani opravil poizvedbo, ali in kdaj je bila pobudničina pritožba z dne 23. 9. 2015 posredovana v reševanje drugostopenjskemu sodišču oziroma ali je naslovno sodišče odgovorilo na njen predlog za pospešeno obravnavanje pritožbe z dne 10. 5. 2016. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je pojasnila, da je bil spis v zemljiškoknjižni zadevi pobudnice po vložitvi pritožbe z dne 23. 9. 2015 dodeljen referentki zaradi vročitve naloga za sodno takso in izdelave predložitvenega poročila. Referentka je bila več mesecev bolniško odsotna, zato ni odgovorila na pobudničin predlog z dne 10. 5. 2016. Prav tako ni do 3. 5. 2017 izdelala predložitvenega poročila. Okrajno sodišče v Ljubljani je zato celoten spis s predložitvenim poročilom šele 3. 5. 2017 poslalo na Višje sodišče v Kopru.
Na podlagi zbranih podatkov je Varuh presodil, da je čas, ki ga je potrebovalo Okrajno sodišče v Ljubljani za pripravo predložitvenega poročila in posredovanje spisa v obravnavo drugostopenjskemu sodišču, tj. več kot eno leto in sedem mesecev, nerazumno dolg. Sodišče po presoji Varuha ni navedlo utemeljenih razlogov, ki bi lahko to opravičili. Iz odgovora sodišča sicer izhaja, da je bila referentka, ki je bila zadolžena za obravnavanje pobudničine zadeve, dalj časa odsotna zaradi bolezni, vendar Varuh meni, da s takšnimi navedbami sodišče ne more utemeljiti dolgotrajnosti odločanja. Poleg tega bolniška odsotnost odgovorne osebe sama po sebi po mnenju Varuha ne sme predstavljati opravičljivega razloga za tako dolg zastoj v postopku.
Varuh je presodil, da je Okrajno sodišče v Ljubljani pobudnici s tem, ko je potrebovalo več kot eno leto in sedem mesecev, da je posredovalo njeno pritožbo v odločanje Višjemu sodišču v Kopru, kršilo njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja kot izhaja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava).
Po presoji Varuha je obravnavana pobuda utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na (ne)ukrepanje sodišča v zvezi s predlogom pobudnice za pospešeno obravnavanje njene zadeve oziroma njeno prošnjo, da jo sodišče obvesti, ali je bila njena pritožba predložena drugostopenjskemu sodišču ter da drugostopenjskemu sodišču po potrebi posreduje tudi njen predlog za pospešeno obravnavanje pritožbe. Sodišče na opisan način sicer ni kršilo Ustave ali zakona, bi pa ravnalo bliže načelu dobrega upravljanja, če bi pobudnici odgovorilo in ji hkrati pojasnilo tudi razloge za zastoj v postopku.
Okrajno sodišče v Ljubljani se je na poizvedbo Varuha sicer odzvalo tako, da je 3. 5. 2017 višjemu sodišču posredovalo pobudničino pritožbo, predsednica sodišča pa je vodji zemljiške knjige in referentov opozorila na dolgotrajno odločanje v zadevi ter na zagotavljanje pregleda nad koledarji v zadevah, kjer je dodeljeni referent dalj časa odsoten z dela. Pričakujemo, da bodo ti ukrepi tudi pripomogli k temu, da do primera kot je ta, ne bo več prišlo. 6.4 – 48 / 2017
