Iz medijev sem zvedel, da Koalicija Slovenija zahteva, da »varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek celovito obvešča slovensko javnost in državni zbor o informacijah, ki jih pošilja iz države, ter da je pri tem objektiven«. Ta zahteva se v prvi vrsti nanaša na moje dopisovanje s komisarjem za človekove pravice pri Svetu Evrope Alvarom Gil-Roblesom.

 Naloga varuha človekovih pravic je med drugim tudi, da sodeluje z institucijami, ki skrbijo za človekove pravice  nadnacionalno. Takih institucij je v Evropi kar nekaj: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti  (ECRI), Evropski ombudsman in ne nazadnje tudi Komisar za človekove pravice. V lanskem  letu sta kar dve evropski instituciji pripravili poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji: ECRI in Komisar. Ugotovljene kršitve v obeh poročilih so v nekaterih delih zelo podobne ugotovitvam, na katere v svojih letnih poročilih opozarja varuh: varstvo manjšin, položaj Romov, položaj muslimanov (izgradnja kulturnega centra), izbrisani, položaj istospolno usmerjenih, denacionalizacija in podobno. Ker je namen takih poročil predvsem vzpodbuda za odpravljanje ugotovljenih napak, institucije, ki so pripravile poročila, tudi pozneje ocenjujejo zavzetost posamezne države pri odpravljanju pomanjkljivosti v zvezi s človekovimi pravicami. Da bi bila taka ocena čim bolj objektivna, iščejo informacije pri različnih institucijah in posameznikih; med drugim tudi pri varuhu človekovih pravic.

 12. decembra so me najprej poklicali iz urada Komisarja za človekove pravice Gil-Roblesa, kasneje pa sem dobil še njegovo pismo. V njem me je prosil za dve stvari: informacije v zvezi z izbrisanimi ter mojo osebno oceno dogajanj. Oboje sem mu poslal 16. decembra, 12. januarja pa še informacijo o dogodkih, ki so se zgodili po prvem pismu. Komisar mi je odpisal 15. januarja, kjer mi je sporočil, da je pridobil še informacije od Vlade RS, nekaterih nevladnih organizacij in dveh predstavnikov opozicije. Na podlagi tega je odgovoril na vprašanja dnevnika Večer, ista stališča pa je ponovil v pismu, ki ga je napisal meni.

Ob zahtevi Koalicije Slovenije pa se mi zastavlja kar nekaj vprašanj, od katerih bom na tem mestu izpostavil le dve.

 Ali zahteva po seznanjanju državnega zbora o kontaktih z institucijami za varstvo človekovih pravic v tujini velja samo za Varuha človekovih pravic ali tudi za izvoljene predstavnike Državnega zbora?

Ali zahteva po objektivnosti velja le za varuha človekovi pravic ali morda tudi za druge predstavnike države?

 Matjaž Hanžek

Varuh človekovih pravic