Izjava predsednika vlade me je presenetila. Ne zaradi obtožbe, da nisem naredil nič za ureditev romske problematike, ampak zaradi prikritih groženj, ki jih lahko preberemo iz sporočila. Pet let sem poslušal pripombe, da delam samo za Rome in druge manjšine, sedaj pa se je naenkrat plošča obrnila. To bi bilo lahko v drugačni situaciji smešno, a sedaj žal ni.

Urad predsednika vlade bi moral poznati kompetence, ki jih imata Varuh človekovih pravic in Vlada. Prvi lahko le opozarja na probleme, ki jih v družbi zasledi, Vlada pa je dolžna te probleme reševati. Kako vladajoča koalicija sprejema Varuhova opozorila, je bilo vidno pred manj kot mesecem, ko so na seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora zavrnili priporočilo, da mora vlada resneje začeti z integracijo Romov, čeprav varuh že vse od obstoja institucije na ta problem opozarja. Opozarjajo pa tudi druge mednarodne institucije.

Izjavo razumem kot poskus preprečevanja, da bi lahko opravljal delo, za katero sem bil izvoljen v Državnem zboru. In to delo je skrbeti za spoštovanje človekovih pravic tudi z obveščanjem evropskih institucij. Zato ne razumem odpora vlade, da bi pristojne mednarodne institucije preskusile ustreznost ambruškega ukrepa slovenske vlade. Vsakdo, ki dela v skladu z zakoni in mednarodnimi standardi človekovih pravic, bi si moral želeti takšno kontrolo, saj lahko le potrdi pravilnost odločitev. Problem nastane le, če so akcije nezakonite. Ali gre morda za to?

Nerazumno in neodgovorno pa je, da se Varuha, ki opravlja svojo delo, obtožuje za »neupravičeno blatenje Slovenije pred mednarodnimi institucijami«. V trenutni razgreti situaciji to razumem skoraj kot poziv na odprt lov name in na moje bližnje, kar se je v preteklosti sicer v drugačni obliki že dogajalo. Opozarjam, da bo znano, kdo je kriv, če se bo katera izmed groženj, ki jih dobivam v zadnjem času, uresničila.

Matjaž Hanžek
varuh človekovih pravic