Ljubljana, 22. septembra (STA) - Ob obravnavi desetega rednega letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2004 je odbor DZ za zdravstvo kot zainteresirano delovno telo sprejel več priporočil vladi oziroma pristojnemu ministrstvu. Odbor matičnemu delovnemu telesu predlaga, da se ju pozove k preučitvi možnosti za nekatere spremembe in ukrepe na področjih, ki jih je v svojem poročilu izpostavil ombudsman in danes tudi člani odbora. Vlada naj bi tako čim prej zagotovila zakonsko ureditev uresničevanja pravic pacientov in v obravnavo poslala zakon o duševnem zdravju.
Kot je opozoril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ostaja osnovni problem, da pritožbene poti v zdravstvu niso določene in ljudje ne vedo, na koga naj se obrnejo v primeru, če menijo, da so jih bile pravice kršene. Največ pritožb, ki jih dobiva ombudsman, pa je še vedno takšnih, da nanje nima vpliva, saj gre za strokovna vprašanja, kot je primer pri odločitvah invalidskih komisij. Na probleme, s katerimi je ob konkretnih primerih seznanjena prek svojega dela, je opozorila tudi mariborska varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina.
Po besedah državnega sekretarja z ministrstva za zdravje Dorjana Marušiča je že pripravljen osnutek zakona o pravicah bolnikov, ki naj bi natančno opredelil pritožbene poti v zdravstvu in umestil varuha bolnikovih pravic kot profesionalnega zastopnika na zavodu za zdravstveno varstvo v posamezni območni enoti. Normativni vladni program kot rok za vložitev zakonskega predloga v vladno obravnavo postavlja konec letošnjega leta, priprava zakonskega predloga pa se je nekoliko podaljšala zaradi usklajevanja besedila z evropskimi direktivami.
Tudi osnutek zakona o duševnem zdravju je skupina predstavnikov treh ministrstev - za zdravje, pravosodje ter delo, družino in socialne zadeve - že pripravila, a je zadeva zaradi pripomb stroke na svetu za duševno zdravje zastala, sta pojasnila Marušič in državni sekretar s pravosodnega ministrstva Robert Marolt. Psihiater Slavko Ziherl pa je med drugim pojasnil, da se njihovi pacienti ne razlikujejo od ostalih, zato morajo zanje veljati vse pravice kot za ostale, izjema je le sprejem in zdravljenje pacientov proti njihovi volji, kar bi moral ta zakon opredeliti.
Med predlogi za spremembe zakonodaje, ki jih je po razpravi v svoja priporočila vgradil odbor, je po zagotovilih Marušiča nekatere ministrstvo že predvidelo z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o kateri so se ta teden začela pogajanja. Tako je državni sekretar omenil rešitev, po kateri bi imel pravico do nadomestila za nego otroka starš, ki otroka neguje, ne glede na to, če živi z njim v skupnem gospodinjstvu ali ne.
