Odbor DZ za notranjo politiko je opravil razpravo o posebnem poročilu varuha človekovih pravic o problematiki najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Pred odločanjem o priporočilih, o katerih bo odločal DZ, pa je zaradi nesklepčnosti sejo prekinil.
 
V nadaljevanju seje so člani odbora prešli na obravnavo posebnega varuhovega poročila o problematiki najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Namestnik ombudsmana Jernej Rovšek je pri tem dejal, da je ta problem povzročila država, ki je stanovanja denacionalizacijskim upravičencem vračala skupaj z najemniki. Glavna težava pa se pojavlja predvsem zato, ker najemniki denacionaliziranih stanovanj niso imeli pravice nakupa najemniškega stanovanja po takratnem stanovanjskem zakonu. Danes pa se najemniki srečujejo s številnimi drugimi težavami, ki jih povzroča konflikt interesov - ta se kaže v želji lastnika po primernem dobičku in želji najemnika, da bi stanovanje odkupili.

Miran Potrč (ZLSD) je poudaril, da nihče, ki je pred več kot 20 leti v najem prejel državno stanovanje, ni vedel, kakšno stanovanje je prejel. Pri tem pa izpostavil predvsem dejstvo, da se s problemom najemnikov denacionaliziranih stanovanj soočajo predvsem starejše osebe, ki so večinoma pravno nevešče, kar jih praviloma uvršča na šibkejšo stran. Sicer pa je predlagal več dopolnil k priporočilom, s katerimi naj bi DZ vladi naložil, da pri pripravi stanovanjskega zakona posebno pozornost nameni popravi krivic in posebej oceni predloge za izboljšanje njihovega položaja. DZ pa naj bi se zavezal, da bo pri sprejemanju stanovanjskega zakona upošteval svoja priporočila.

Tudi Majda Potrata (ZLSD) se je strinjala, da so najemniki denacionaliziranih stanovanj v podrejenem položaju. Povsem nedopustno se ji namreč zdi, da je najemnikom kršena pravica do nedotakljivosti stanovanja in da lastniki ne pristajajo na povečanje števila stanovalcev v stanovanju. Prav zato je prepričana, da nobeno priporočilo, ki bi ga sprejel državni zbor, ne bo dovolj ostro, zato namerava Potrčeva dopolnila podpreti.

Po mnenju Jaše L. Zlobca (LDS) ta problematika kaže na dejstvo, da Slovenija ni pravna, še manj pa socialna država oz. država, ki bi skrbela za svoje državljane. Ob sprejemu stanovanjskega zakona leta 1991 je bil najemnikom, ki so prebivali v denacionaliziranih stanovanjih, onemogočen nakup stanovanj po pogojih, ki so jih imeli ostali najemniki. Prav to pa je povzročilo, da novi lastniki stanovanj z najemniki ravnajo "kot svinje z mehom". Takratno vladajočo koalicijo Demos je namreč vodila želja, da vrne premoženje na raven iz leta 1941.

Namestnik ombudsmana Jernej Rovšek je dejal, da je ta problem povzročila država, ki je stanovanja denacionalizacijskim upravičencem vračala skupaj z najemniki. Glavna težava pa se pojavlja predvsem zato, ker najemniki denacionaliziranih stanovanj niso imeli pravice nakupa najemniškega stanovanja po takratnem stanovanjskem zakonu. Danes pa se najemniki srečujejo s številnimi drugimi težavami, ki jih povzroča konflikt interesov - ta se kaže v želji lastnika po primernem dobičku in želji najemnika, da bi stanovanje odkupili.

Miran Potrč (ZLSD) je poudaril, da nihče, ki je pred več kot 20 leti v najem prejel državno stanovanje, ni vedel, kakšno stanovanje je prejel. Pri tem pa izpostavil predvsem dejstvo, da se s problemom najemnikov denacionaliziranih stanovanj soočajo predvsem starejše osebe, ki so večinoma pravno nevešče, kar jih praviloma uvršča na šibkejšo stran. Sicer pa je predlagal več dopolnil k priporočilom, s katerimi naj bi DZ vladi naložil, da pri pripravi stanovanjskega zakona posebno pozornost nameni popravi krivic in posebej oceni predloge za izboljšanje njihovega položaja. DZ pa naj bi se zavezal, da bo pri sprejemanju stanovanjskega zakona upošteval svoja priporočila.

Tudi Majda Potrata (ZLSD) se je strinjala, da so najemniki denacionaliziranih stanovanj v podrejenem položaju. Povsem nedopustno se ji namreč zdi, da je najemnikom kršena pravica do nedotakljivosti stanovanja in da lastniki ne pristajajo na povečanje števila stanovalcev v stanovanju. Prav zato je prepričana, da nobeno priporočilo, ki bi ga sprejel državni zbor, ne bo dovolj ostro, zato namerava Potrčeva dopolnila podpreti.

Po mnenju Jaše L. Zlobca (LDS) ta problematika kaže na dejstvo, da Slovenija ni pravna, še manj pa socialna država oz. država, ki bi skrbela za svoje državljane. Ob sprejemu stanovanjskega zakona leta 1991 je bil najemnikom, ki so prebivali v denacionaliziranih stanovanjih, onemogočen nakup stanovanj po pogojih, ki so jih imeli ostali najemniki. Prav to pa je povzročilo, da novi lastniki stanovanj z najemniki ravnajo "kot svinje z mehom". Takratno vladajočo koalicijo Demos je namreč vodila želja, da vrne premoženje na raven iz leta 1941.

 

Opomba: novica je prirejena - vir STA