Varuhu je pisal učenec osmega razreda osnovne šole. Napisal je, da je občutljiv za krivice, ki se tudi v šoli večkrat dogajajo. Navajal je, da pozna svoje pravice, pa tudi, kje lahko najprej poišče pomoč, če so mu kršene. Napisal je, da vé, da pa ima poleg pravic še dolžnosti in odgovornosti.
Na Varuha se je obrnil z vprašanjem, kaj lahko še stori, da bi ga učiteljica glasbene umetnosti ne ocenjevala krivično. Nedavno je bil pri tem predmetu vprašan skupaj s še nekaterimi sošolci. Prepričan je bil, da mu je zastavila težja vprašanja, kot jih je nekaterim drugim, na koncu je njegovo znanje tudi slabše ocenila. Bil je razočaran in je skupaj s sošolcem po tej učni uri obiskal šolsko svetovalno delavko. Vendar ju je zavrnila z izgovorom, da ona za rešitev tovrstnih težav ni pristojna in da je najbolje, da se pomiri. Fant je napisal, da si ravnatelju ali razredničarki ne upa povedati za svojo stisko, ker se boji, da se problem ne bo razrešil temveč kar pozabil. Napisal je še, da se v zvezi z ocenjevanjem znanja tudi ne strinja, da učenci sodelujejo pri oblikovanju ocene. S tem so učenci večkrat izpostavljeni zameram tistih, za katere predlagajo oceno, če ta ni v skladu z njihovimi pričakovanji. Od Varuha je pričakoval nasvet, kako naj svoje težave reši.
Dečku smo odgovorili, da je ravnal primerno, saj je svoje občutke povedal svetovalni delavki. Po našem mnenju pa ni bilo prav, da mu ni prisluhnila in da ni skupaj z njim iskala možnosti, da bi z njegovimi občutki vendarle na primeren način seznanila svojo sodelavko (učiteljico glasbene umetnosti). Zato mu glede ocenjevanja znanja pri učiteljici glasbene umetnosti tudi Varuh ne more pomagati. Če se učiteljica, ki mu povzroča krivico, tega ne zaveda in če krivice ne povzroča namerno, potem bo fant le težko ostal anonimen. Sporočili smo mu, da bo najbrž moral zbrati pogum in to povedati učiteljici, razredničarki ali ravnatelju. Pri tem bi mu najlažje pomagali starši ali kakšen drug učitelj v šoli, ki ga ceni in ki mu zaupa. Pojasnili smo mu, da druge možnosti, kot da bo skušal problem rešiti v šoli, tako rekoč ni.
Kar zadeva sodelovanje učencev pri ocenjevanju znanja pa se Varuh z učencem strinja. Sooblikovanje ocene zares lahko povzroči osebne zamere, jezo, lahko celo maščevalnost posameznega učenca. Kljub temu smo dečku pojasnili, da so sestavljavci predpisov, imeli v mislih predvsem problem, ki je povezan z njegovo prvo težavo - namreč, da učitelj znanje posameznega učenca, ki mu ni simpatičen, lahko krivično oceni. Zato naj bi mu bilo sodelovanje učencev pri oblikovanju ocene v pomoč, da ocena ne bi mogla biti krivična (prenizka ali previsoka). Kljub temu pa je bil učenčev pomislek tehten. Sporočili smo mu še, da njegovo pismo kaže na to, da je zrel in odgovoren mladostnik, ki sicer včasih potrebuje kakšen nasvet, a nazadnje se le zna sam prav odločiti. Zaželeli smo mu, da problem pri glasbeni umetnosti vendarle uspešno reši v šoli. Pobudo smo šteli za utemeljeno. 5.8-77/2014