Ljubljana, 14. julija - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v Državnem zboru opozoril, da je že skrajni čas za ureditev položaja izbrisanih v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Notranji minister Dragutin Mate pa je povedal, da pripravljajo zakonske rešitve, ki jih bodo DZ posredovali do decembra. SDS, NSi in SLS nasprotujejo priporočilu komisije DZ za peticije vladi za ureditev položaja izbrisanih v sistemskem zakon.
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je poudaril, da je že čas, da se vprašanje izbrisanih vendarle ustrezno razreši. "Upam in verjamem, da bo to najvišje zakonodajno telo sledilo zahtevam pravne države in potrdilo sklep, da je treba status izbrisanih urediti takoj oziroma čim prej in to v skladu z odločbami ustavnega sodišča." Poslanke in poslance je spomnil na "izjemno lepo potezo", ki jo je Slovenija naredila po osamosvojitvi, in sicer, da je ponudila državljanstvo vsem ljudem iz ostalih republik nekdanje Jugoslavije, ki so živeli v Sloveniji. "Žal je to izjemno potezo in izjemen ugled uničila druga nesmiselna ali nepotrebna poteza, ki se je naredila z izbrisanimi," je opozoril Hanžek.
Vlada je v normativni načrt dela za letošnje leto uvrstila tudi pripravo "ustavnega zakona ali zakona, ki bi bil sprejemljiv, in bi reševal celovito to področje", je dejal notranji minister Dragutin Mate. Minister Mate je še dejal, da na ministrstvu dela skupina ljudi, ki intenzivno pripravlja zakon, v to skupino pa so vključili tudi zunanje strokovnjake, ki bodo pripravljeni zakon še dodatno pregledali. Minister predvideva, da naj bi skozi vladne procedure omenjeni zakon šel do konca novembra, v začetku decembra bi prišel tudi v državni zbor, kjer bi potem lahko to zadevo celovito rešili.
Minister je še pojasnil, da je sicer v zvezi s sklepom ustavnega sodišča ministrstvo od februarja do julija lani izdalo 4093 odločb izbrisanim, septembra lani pa so prenehali z vsemi dejavnostmi v zvezi s tem.
Poslanci SD, DeSUS in LDS so prepričani, da bi omenjeno vprašanje morali urediti v sistemskem zakonu, ne pa v ustavnem, kar predlagajo v strankah vladne koalicije, medtem ko je stranka SNS mnenja, da se rešuje problem, ki ga sploh ni.
Tudi tokrat so se poslanske razprave vrtele okoli vprašanja samega izbrisa in odločbe ustavnega sodišča, primeru Aksentijevič, domnevnem sodelovanju izbrisanih z JLA pri agresiji na Slovenijo, o domnevno spornih izjavah varuha človekovih pravic, pozivanju k njegovemu odstopu iz vrst poslancev SDS, češ da se ne ukvarja z reševanjem stisk Slovencev.
Varuh človekovih pravic Hanžek je ob koncu razprave izrazil razočaranje nad poslanskimi stališči, saj je "nezmožnost razumevanja ostala ista". Še enkrat je zavrnil očitke, da izbrisani niso imeli stalnega bivališča v državi, "če ga ne bi imeli, ne bi bili izbrisani". Poudaril je, da gre za usode 18.305 ljudi, ki jih je prizadel takratni izbris. Na očitke o pristranskosti poročila pa je odvrnil, da je poročilo "popolnoma enostransko s strani zakonitosti človekovih pravic in s strani pravne države".
