Parlamentarni odbor za notranjo politiko je danes razpravljal o devetem rednem poročilu varuha človekovih pravic o svojem delu za leto 2003, ki ga bodo poslanke in poslanci obravnavali na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu, predvidoma julija. Člani odbora bodo državnemu zboru predlagali, da na podlagi varuhovega poročila sprejme kar 26 vsebinskih priporočil vladi, ki obsegajo možne ukrepe za odpravljanje ugotovljenih napak ter izboljšanje razmer na področju spoštovanja človekovih pravic in pravne varnosti v državi, varstva osebnih podatkov, pravosodja, policijskih postopkov.

Po obravnavi rednega letnega poročila varuha so člani odbora pripravili tudi predloge priporočil, o katerih naj bi odločal državni zbor na rednem julijskem zasedanju. Priporočil vladi je kar 26, nanašajo pa se skoraj na vsa pomembnejša področja delovanja, na katera sicer opozarja varuh. Vlada naj vodi odločnejšo politiko skupnega razvoja celotne družbe, katere cilj bo predvsem aktivno vključevanje vseh skupin ljudi v razvoj, vlada naj sprotno rešuje odločbe ustavnega sodišča, s katerimi je ugotovljena neustavnost zakonov, vlada naj predlaga sistemsko ureditev za priznanje ustavno neimenovanih narodnih manjšin in za njihovo enakopravnejšo obravnavo, vodi bolj usklajeno politiko za reševanje težav romske skupnosti, je le nekaj priporočil, ki naj bi jih sprejemal državni zbor po obravnavi varuhovega poročila.

Predlagana priporočila se nanašajo tudi na "rak rano" - področje pravosodja in sodnih zaostankov ter tudi na policijske postopke, upravne zadeve, področje uresničevanja pravic bolnikov, varstvo otrokovih pravic in pa na nasilje v družini.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na seji omenil nekatere točke razhajanja vlade in varuha, med drugim problematiko zagotavljanja socialnih stanovanj, vprašanje šikaniranja najemnikov, zlasti starejših, s strani lastnikov, ter vprašanje sprejetja zakona o duševnem zdravju, ki se vleče že sedem let. Opozoril je tudi na neustrezno reševanje problemov romske skupnosti, saj vlada omenjenih težav ne bi smela prepuščati lokalnih skupnostim, temveč bi morala oblikovati nacionalni program integracije romske in drugih manjšinskih skupnosti v družbo. Na opozorila o diskriminaciji je vlada ustanovila zagovornika načela enakih možnosti, vendar kot opozarja varuh to ni neodvisen organ, zato si prizadeva, da bi ustanovil poseben oddelek znotraj urada, ki bi se posvečal različnim oblikam diskriminacije. Odbor to pobudo podira.

Vlada je sprejela mnenje k devetemu rednemu poročilu varuha človekovih pravic v letu 2003 ter informacijo o realizaciji priporočil državnega zbora, sprejetih ob obravnavi osmega rednega letnega poročila varuha za leto 2002. Poročilo in mnenje vlade bo obravnaval še DZ. Mnenje k devetemu rednemu poročilu varuha v letu 2003, ki je bilo pripravljeno na podlagi mnenj ministrstev in vladnih služb, vsebuje poročilo o načinih reševanja odprtih vprašanj, na katere opozarja varuh, ter opis ukrepov za izboljšanje stanja, je opozoril državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Karl Erjavec, ki je še dejal, da vlada zelo resno obravnava varuhova poročila. Sicer pa se vlada strinja, da se varuh o vseh odprtih vprašanjih in možnostih za njihovo rešitev pogovarja s posameznimi resornimi ministri.

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je opozoril, da vse signale varuha jemljejo zelo resno, saj štejejo, da so z varuhom "na istem čolnu". Sicer pa se Testen strinja, da so sodni zaostanki edini zelo resen problem v sodstvu, ki pa se kažejo na koncu cele verige vzrokov. Dokler so sodniki obremenjeni tako, kot so, ni realno pričakovati, da bo sodstvo s sredstvi, ki jih ima na razpolago, kmalu odpravilo sodne zaostanke. Sicer se pretežni del zaostankov nanaša na, pogojno rečeno, "manj pomembne zadeve", večinoma zadevajo področje izvršbe. V razpravi sta sodelovala tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Miha Molan in predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc, ki je izrazil prizadetost zaradi v poročilu uporabljenih besed ob poglavju o odvetništvu, da "vrana vrani oči ne izkljuje". Varuh je sicer omenjeni slovenski pregovor uporabil kot prispodobo za kritiko pritožbenih postopkov, ko o pritožbah zoper odvetnike odločajo odvetniki sami. Kozinc meni, da varuhove pripombe niso umestne, saj je tako pri disciplinskih kot tudi pritožbenih postopkih zoper odvetnike zagotovljena nepristranskost pri odločanju.

Ob obravnavi so se oglasili tudi člani in članice odbora. Vsi po vrsti so varuhovo poročilo podprli, ob tem pa so nekateri opozorili še na nekatera področja. Majda Potrata (ZLSD) je med drugim opozorila na nesprejemljivo polarizacijo javnosti ob reševanju problematike izbrisanih, Romov in zapletov ob načrtovani džamiji v Ljubljani.