V teh poletnih vročih dneh varuhinja Vlasta Nussdorfer namenja pozornost zlasti vsem, ki so se zadnje mesece želeli osebno srečati z njo ter se pogovoriti o svojih težavah in zatrjevanih kršitvah človekovih pravic, pa za pogovore ob obilici dela ni bilo časa. Varuhinji predstavljajo svoje zgodbe, večkrat celo osebne tragedije, ki jim niso kos v zapletenem labirintu iskanja rešitev. Nekateri bi potrebovali pravno pomoč, ki pa je Varuh ne nudi. Si pa prav na področju nudenja brezplačne pravne pomoči prizadeva za določene, tudi zakonske spremembe. Ugotavlja potrebo po širjenju možnosti za pravno pomoč, ki je sicer zagotovljena z Zakonom o brezplačni pravni pomoči. Dodatne oblike nudijo tudi nekatere občine in nevladne organizacije, vendar varuhinja ugotavlja, da mnogi še vedno ne najdejo poti do pravočasne in kakovostne pravne pomoči.
Uspešno posredovanje varuhinje za pravno pomoč ljudem v stiski je bila zagotovitev pomoči odvetnikov za dva delavca, ki sta pred Državnim zborom začela s stavko zaradi uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja (do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti in drugih prejemkov iz dela). Takrat se je varuhinja osebno obrnila na Zavod za brezplačno pravno pomoč (Zavod). Pravna strokovnjaka Zavoda ddr. Klemen Jaklič in Klemen Babnik sta ves čas postopka brezplačno pomagala stavkajočima delavcema. S skupno pomočjo Varuha in odvetnikov sta oba delavca po šestdesetih dneh stavke prejela izplačila nadomestila plače v času bolniške odsotnosti in prenehala s stavko. Varuhinja je namreč ugotovila, da gre v tem primeru za pravna vprašanja, ki niso bila pomembna le za konkretna stavkajoča delavca, pač pa so se dotikala širše delovnopravne zakonodaje.
Sodelovanje z Zavodom se nadaljuje, prav tako pa je v pripravi tudi širše sodelovanje z Odvetniško zbornico Slovenije. Varuhinja namreč ugotavlja, da je dostop do brezplačne pravne pomoči v nekaterih primerih preozek, ljudje pa nimajo denarja za plačila odvetnikov. Gre za osebe, ki imajo celo dohodke, vendar jih bremenijo krediti ali izvršbe, spet drugi razpolagajo z nepremičninami, ki pa jim nikakor ne prinašajo sredstev za plačilo odvetniških storitev.
Pravne poti so za mnoge neizogibna pot uveljavljanja pravic, zato si bo varuhinja še naprej prizadevala, da bi v primerih kršitev človekovih pravic, ki imajo širši pomen in ne prizadenejo le posameznikov, Varuh vzpostavil sodelovanje z Odvetniško zbornico Republike Slovenije oz. Zavodom.
Tudi sicer mnogi pobudniki, ki v poletnih mesecih prihajajo k varuhinji na razgovor, oz. jih po posebnem razporedu prosilcev telefonsko kliče, sprašujejo, ali smo še socialna in pravna država v smislu 2. člena Ustave RS.
Poletni meseci tako za zaposlene pri Varuhu ne predstavljajo zmanjšanja števila pobud in telefonskih klicev, pač pa zelo intenzivno delo.
