Varuh je v luči terorističnega napada v Londonu poudaril, da ne smemo pristajati na zniževanje zagotovljenih pravic v imenu varnosti, niti na njihovo začasno zmanjševanje, saj lahko »začasnost postane večnost«. Brez pravic tudi varnosti ni. Opozoril je slovensko politiko in javnost, da naj razmer ne izkoriščajo za širjenje sovražnega govora.
Kot pozitiven primer komuniciranja v tovrstnih razmerah je uporabil primer izjave šefa britanske metropolitanske policije. Ta je ob bombnem napadu na London na vprašanje, ali za napadi stojijo islamski fundamentalisti, odgovoril, da sta zanj »islamski« in »fundamentalisti« dva različna pojma. Potrebno je reagirati premišljeno in ne posploševati, je poudaril varuh.
Finančna neodvisnost ombudsmanov, ki vključuje sredstva za delo institucije ter za plače funkcionarjev in drugih delavcev, predstavlja bistven element neodvisnosti vsakega ombudsmana. Varuh meni, da kriteriji, po katerih je Ministrstvo za javno upravo RS razvrščalo državne inštitucije niso ovrednoteni z vidika ustave in zakonov. Ministrstvo bi moralo pri njihovem oblikovanju upoštevati nekatere mehanizme, ki Varuhu RS zagotavljajo neodvisno in samostojno delovanje.
Prav neodvisnost je tista, ki tej instituciji Varuha omogoča izvajanje njene osnovne naloge, to je nadzora nosilcev oblasti, pri čemer je razumljivo predmet nadzora vsakega ombudsmana najbolj izvršilna veja oblasti, ki ima največ pooblastil do posameznikov. Razumljivo je, da je izvršilna veja oblasti tudi najbolj nezadovoljna z delom ombudsmanov. Zato je za učinkovito izvajanje nalog ombudsmanov zelo pomembno, da izvršilna veja oblasti ne more določati, še manj pa zmanjševati sredstva za delo ombudsmanov. Tako je v mednarodno uveljavljenih standardih, ki opredeljujejo karakteristike pravega ombudsmana, ki jih je sprejelo ameriško združenje ombudsmanov (USOA) oktobra 2003, med elementi finančne neodvisnosti v točki 4c navedeno, da se proračun ombudsmana lahko zmanjšuje le v enakem sorazmerju kot drugim državnim organom. V nasprotnem primeru to lahko pomeni poseganje v neodvisnost ombudsmana.
Tudi Zakon o varuhu človekovih pravic opredeljuje mnoge elemente varuhove neodvisnosti. Glede sredstev pa 55. člen zakona o varuhu človekovih pravic določa, da višino določi državni zbor na predlog varuha, zato da izvršilna veja oblasti oziroma vlada ne bi vplivala na neodvisnost varuha tako, da bi zmanjševala sredstva za njegovo delo.
V primeru Milice Makoter je Varuh na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo z željo, da ugotovi, ali je Makoterjevi, ki je že 37. mesecev v priporu, kršena ustavna pravica do osebne svobode po 19. členu ustave. Prav tako je že 5 let v priporu pobudnik Jožef Kovač, kar je nerazumno, saj je najdaljši dopusten čas trajanja pripora 2 leti in 6 mesecev. Varuh državo poziva, naj sprejme vse ukrepe za najkrajši čas pripora in poskrbi, da ne bo prihajalo do kršenja ustavne pravice do svobode, je na novinarski konferenci povedal namestnik varuha Aleš Butala.
Varuh je na novinarski konferenci predstavil tudi tri primere uspešnega ukrepanja.
a)
Varuh je že več let opozarjal policijo, da gre pri vrnitvi zaseženih predmetov za prinosnino in ne za iskovino. Menil je, da obvestilo upravičencu, naj pride po zaseženi predmet na policijsko postajo, ni dovolj. Zakon o kazenskem pravu in zakon o policijskih postopkih namreč urejata dolžnost vrnitve zaseženega predmeta, ne pa pravice lastnika, da pride zaseženi predmet iskat. Pri prinosnini je dolžnik tisti, ki je zavezan prinesti dolgovano stvar na kraj upnikovega prebivališča. Ministrstvo in policija sta prisluhnila varuhu, da mora država vrniti zasežene predmete upravičencu in ga pri tem opozoriti, da mu bodo zaseženi predmeti dostavljeni na stroške države. Spremenjena praksa bo tako prispevala, da posameznik tudi na tem področju ne bo brezpraven v razmerju do močnejše države.
b)Â
Okrožno sodišče v Mariboru je v letu 2003 dodelilo pobudnici izredno brezplačno pravno pomoč za sestavo vlog in zastopanje v postopkih pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Z odločbo z dne 21.2.2005, opr. št. Bpp 56/2002 pa je isto sodišče razrešilo postavljeno odvetnico ter na podlagi enajstega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči štelo, da pobudnici brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Ob uporabi določb o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči je bila pobudnica tako zavezana vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 376.456,10 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Varuh je menil, da ni prav, da se brezplačna pravna pomoč odtegne prav tistim, ki jo najbolj potrebujejo in ki so najbolj ogroženi. Že zato se nam je zdela odločitev o ukinitvi brezplačne pravne pomoči v nasprotju z namenom in cilji samega Zakona o brezplačni pravni pomoči in je tudi nepravična, saj je pobudnici odvzela možnost učinkovitega sodnega varstva.
Po posredovanju Varuha bo moral organ za brezplačno pravno pomoč postaviti pobudnici drugega odvetnika na podlagi odobrene izredne brezplačne pomoči. Pobudnici bo tako tudi v bodoče zagotovljen dostop do sodišča v skladu za načelom pravne in socialne države, čeprav sama stroškov odvetniškega zastopanja ne zmore plačati.
c)Â
Udeleženci javnih del bodo po posredovanju Varuha upravičeni do izplačil regresa za letni dopust. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo predlog Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, ki ga je poslala varuhu, vključilo v predlog sprememb ZZZPB, ki je v pripravi.
