Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) se je seznanil s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: Predlog), ki naj bi ga po razpoložljivih informacijah na seji 1. 7. 2010 že sprejela Vlada RS.
Predlog omejuje sposobnost posameznikov za samostojno vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov (postulacijsko sposobnost) s pravilom o obveznem zastopanju po notarju, odvetniku ali državnem pravobranilcu. Po oceni Varuha takšna rešitev ne temelji na razumnih in utemeljenih razlogih, zlasti v primerjavi z drugimi, pravno bolj zahtevnimi sodnimi postopki, v katerih se sprejemajo meritorne odločitve, kljub temu pa za navedene postopke zakonodajalec ni predvidel obveznega zastopanja po profesionalnih pooblaščencih.
Predlog tudi določa obvezno vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov. Tudi ta omejitev se v primerjavi z drugimi pravnimi področji, ki urejajo elektronsko vlaganje vlog (npr. vpis v sodni register), lahko pokaže kot prekomerna, saj vlagateljem ne daje možnosti izbire, ali bodo predlog vložili pisno ali pa v elektronski obliki preko točk VEM, kjer je storitev (celo) brezplačna.
Z navedenimi pomisleki smo seznanili Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: MP), ki je v svojem odgovoru poudarilo, da je glavni cilj Predloga pospešiti in poenostaviti sam postopek vpisov v zemljiško knjigo in s tem povečati pravno varnost posameznikov v pravnem prometu z nepremičninami. Uvedba predlaganih sprememb in informatizacija sistema bo tako omogočila zmanjšanje deleža nepopolnih zemljiškoknjižnih predlogov, hitrejše odločanje v postopkih zemljiškoknjižnih vpisov, večjo učinkovitost in enakomerno obremenjenost zemljiškoknjižnih sodišč ter nižje stroške zemljiškoknjižnega postopka za posameznika. MP je poudarilo, da Predlog omejuje postulacijsko sposobnost posameznikov zgolj v začetni fazi zemljiškoknjižnega postopka, pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, saj je bilo pozivanje k dopolnjevanju nepopolnih zemljiškoknjižnih predlogov glavni razlog za daljši čas odločanja v zemljiškoknjižnem postopku.
Menimo, da zasledovanje hitrosti odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih, ki je sicer lahko pomemben vidik pravne varnosti, ne opravičuje tolikšne omejitve postulacijske sposobnosti, kot jo prinaša nova ureditev zemljiškoknjižnega postopka. Tudi nismo prepričani, da bo posameznik po predvideni novi ureditvi za vpis v zemljiško knjigo plačal manj. Zato se bojimo, da bodo posamezniki zaradi namena posodobitve in racionalizacije poslovanja sodišča (skrajšanja časa odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih) z izgubo postulacijske sposobnosti pri vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov plačali preveliko ceno, ne da bi za to obstajali posebej utemeljeni razlogi.
